Kamnik

Za druge pomene glej Kamnik (razločitev).

Kamnik
Kamnik Geografska lega v Sloveniji
46°13′30″N 14°36′36″E
Država	Slovenija
Statistična regija	Osrednjeslovenska regija
Tradicionalna pokrajina	Gorenjska
Občina	Kamnik
Nadm. višina	3.805 m m
Prebivalstvo
• Skupno	12.197
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletni	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	1240 Kamnik
Zemljevidi	Najdi.si Geopedia

Kamnik

Kamnik (izgovorjava ) je mesto južno od Kamniško-Savinjskih Alp in središče istoimenske občine Kamnik v Republiki Sloveniji

Staro mesto Kamnik je upravno, kulturno, turistično (plavalni bazen, lov, ribolov, planinski izleti, muzeji, galerije, izleti do razvalin Starega gradu, izleti k izviru Kamniške Bistrice, žičnica na Veliko planino) in industrijsko (kemična, kovinska, tekstilna, pohištvena in prehrambena industrija) središče pod južnimi obronki kamniških Alp. Mesto se je razvilo na robu kotline ob izhodu reke Kamniške Bistrice iz ozke doline. Tu je tudi stičišče cest med Ljubljansko kotlino preko prelaza Kozjak v Celjsko kotlino ali pa preko prelaza Črnivec v Zgornje Savinjsko dolino. V mestu se prav tako stikata reki Nevljica in Kamniška Bistrica.

Cerkev Matere Božje

Zgodovina

Center mesta - Samčev Predor

Rojstna hiša Rudolfa Maistra

Mali Grad

Kraj Kamnik, omenjen leta 1061, je konec 12. stoletja postal trg in ok. leta 1220 mesto. Tu so bavarski grofje Andeški kovali denar. V 13. stoletju so mesto obzidali in postavili več stolpov. Nekaj časa je bil Kamnik glavno mesto dežele Kranjske, pozneje pa poleg Ljubljane najvplivnejše deželno mesto. Imel je razvito kovaško in nožarsko obrt ter valjalnico suknja; od 14. stoletja je bil sedež deželnega sodišča. Kot srednjeveško trgovsko središče je začel propadati v 17. stol., ko so opustili prometno pot po Tuhinjski dolini; mesto so prizadeli potres in požari. V času ilirskih provinc je oživela obrt (fužinarstvo, usnjarstvo, krznarstvo, lončarstvo, kamnoseštvo, stavbarstvo), v drugi polovici 19. stol. se je začela razvijati industrija. Leta 1853 je bila ustanovljena smodnišnica, 1857 je začela delati cementarna v Mekinjah in leta 1896 tovarna kovinskih izdelkov Špalek. Po izgradnji železniške proge Ljubljana-Kamnik leta 1891 se je mesto uveljavilo kot klimatsko zdravilišče po Kneippovem načinu zdravljenja. Med vojnama se je močno razvila zlasti industrija: nastale so tri tovarne za predelavo lesa, razvila se je smodnišnica, na novo so začele delati tovarne kovinskih izdelkov Titan, Usnjarna Kamnik, tovarna gorčice in konzerv Eta ter tekstilna tovarna Svilanit.

Znamenitosti

• Šutna, najlepša kamniška ulica
• Glavni trg,
• Frančiškanski samostan s cerkvijo SV. Jakoba, ter znamenitim Božjim grobom
• Mali Grad,
• Stari Grad,
• Medobčinski muzej Kamnik,
• Galerija Miha Maleša,
• Cerkev Marije Brezmadežne na Šutni,
• Rojstna hiša Rudolfa Maistra,
• Spomenik revoluciji.

Turizem

V srednjem veku je bil Kamnik center obširnih kranjskih ozemelj znane bavarske plemiške družine. Je eno najstarejših slovenskih mest, ki turiste privablja s skrbno obnovljenimi zgodovinski objekti in urejenimi hišami starega mestnega jedra. Znamenitosti mesta sta Mali grad in Stari grad, pomembno kulturno vrednost pa ima tudi knjižnica frančiškanskega samostana (okrog 10.000), ki jo je v zadnjih letih svojega življenja uredil prof. Jaro Dolar. V gradu Zaprice je muzej, pred njim pa je muzej na prostem.

Terme Snovik

Terme Snovik se nahajajo v Tuhinjski dolini ob cesti med Kamnikom in Celjem. Nahaja se v eni od stranskih dolin v naročju Kamniško-Savinjskih Alp oddaljeno od Kamnika 9 km. Govorice o zdravilni vodi, ki naj bi se nahajala v Snoviku, so prebivalce okoliških vasi vznemirjale že od preloma prejšnjega stoletja naprej. Domačini so pogosto hodili k prosto iztekajoči se vodi pri Kovaču namakat noge in roke. Mnogi so jo odnašali domov za pitje, ker se je kmalu razširil glas, da blagodejno deluje na prebavo.

Zgodovina Term Snovik

Leta 1953 so se začele prve analize vode in tal ter raziskave za morebitno izkoriščanje termalne vode. Tako je bilo v obdobju štiridesetih let na območju vasi Vaseno in Snovik postavljenih 15 raziskovalnih vrtin za črpanje termalne vode. Kasneje sta bili narejeni še dve vrtini v vasi Potok. Iz njih je po 1 km dolgem cevovodu speljana voda do lokacije Term. Voda, ki pride na površje ima 30,6°C. Strokovnjaki, ki so opravili fizikalno-kemične analize termalne vode, so ugotovili, da gre za visoko kvalitetno pitno vodo. Odkrili so, da je zelo bogata z magnezijem in kalcijem. Leta 1994 je bil postavljen prvi poskusni bazen. Junija 2001 se je odprl zunanji termalni bazen s preko 500 m2 vodnih površin. Julija 2003 se je postavil nov zunanji bazen.

Kamniška Bistrica

Kamniška Bistrica je levi pritok Save, ki se vanjo izliva pod Beričevim pri Ljubljani. Izvira na južnem vznožju Kamniško-Savinjskih Alp na višini 590 metrov in teče pretežno po apnenčastem ozemlju Bistriške ravnine. Dolga je 32,8 kilometra, njeno porečje pa obsega 535 km², povprečni pretok znaša 20,9 m³/sek.

Med naravnimi znamenitostmi izstopajo do 20 metrov globoka korita Malega in Velikega Predoslja, ki sta nastala zaradi hitrega vrezovanja reke v apnenec.

Gospodarsko izkoriščanje

Na Kamniški Bistrici in njenih Mlinščicah je bila nekdaj močno razvita obrt (kovaška, žebljarska in usnjarska ter mnogi mlini in žage). Danes obratuje le še Kraljev mlin v Radomljah in pa tri manjše vodne elektrarne. Bistrica je v zgornjem toku še bogata z ribami, v spodnje toku pa je zaradi onesnaženosti osiromašena.

Večji pritoki

Črna v Stahovici in Nevljica v Kamniku z leve ter Pšata z desne strani. V Bistrico se na levi strani izliva še kanal radomeljske Mlinščice in na desni homška Mlinščica.

Arboretum Volčji Potok

Arboretum pomeni zbirko dreves in grmov, ki je namenjena izobraževanju in raziskovanju. Arboretum v Volčjem Potoku je v osnovi botanični vrt za lesnate rastline, edini tovrstni v Sloveniji. Nahaja se nekaj kilometrov južno od mesta Kamnik v Volčjem Potoku.

Posebnost Arboretuma je, da je bil že od začetka oblikovan kot park, ki je namenjen javnosti. Njegovi ustvarjalci so zbirke rastlin uporabili kot gradivo za raznolike parkovne prizore. Drevnino so izbirali po njeni okrasni vrednosti in uporabnosti na vrtu in v parku.

Rojeni v Kamniku

• Rudolf Maister, slovenski general in pesnik
• Ivan Vavpotič, slovenski slikar in avtor prvih jugoslovanskih znamk
• Jurij Japelj, slovenski pisatelj in preporoditelj
• Anton Medved, pesnik
• Radivoj Peterlin-Petruška, pesnik in popotnik
• Hubert Bergant, orglavec
• Fortunat Bergant, slovenski slikar
• Marija Vera, gledališka igralka
• Jurij Starovašnik, zdravnik
• Franc Pirc, misijonar
• Fran Albreht, književnik
• Samo Vremšak, skladatelj
• Miha Maleš, slikar
• Maks Koželj, slikar
• Anton Koželj, slikar

Znani Kamničani

• Tone Cerar, plavalec
• Josip Nikolaj Sadnikar, veterinar in zbiratelj umetnin
• Ciril Vremšak, zborovodja
• Matija Koželj, slikar
• Suad Filekovič, nogometaš
• Tomaž Humar, alpinist
• Rok Benkovič, smučarski skakalec

Partnerske občine

• Gendringen (Nizozemska)
• Andechs (Nemčija)
• Ennigerloh (Nemčija)
• Trofaiach (Avstrija)
• Kerns (Švica)

Glej tudi

• Medobčinski muzej Kamnik
• Muzej na prostem Zaprice
• Galerija Miha Maleš
• Cerkvi sv. Primoža in sv. Petra nad Kamnikom
• Šutna

Galerija

• Trg Svobode
  Trg Svobode
• 
  Šutna
• 
  Festival Narodne noše - Tekmovanje harmonikarjev
• 
  Kamnik - Šutna
• Kamnik iz Malega gradu
  Kamnik iz Malega gradu
• 
  Rov pod Malim gradom
• 
  Kamfest - festival z razgledom

Zunanje povezave

• Kamnik, uradna stran Občine Kamnik
• Častni občani Občine Kamnik
• Kamp Alpe, Kamp Alpe v Kamniški Bistrici
• Agencija za razvoj turizma in podjetništva, Turistično informacijski center Kamnik
• Budnarjeva muzejska hiša, Budnarjeva domačija – živi muzej
• Velika planina, znamenitost občine Kamnik