Pojdi na vsebino

Niels Henrik David Bohr

Uredi povezave
Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani Niels Bohr)
Za druge pomene glej Bohr.
Niels Henrik David Bohr
Portret
Niels Henrik David Bohr, okoli 1922
RojstvoNiels Henrik David Bohr
7. oktober 1885({{padleft:1885|4|0}}-{{padleft:10|2|0}}-{{padleft:7|2|0}})[1][2][…]
København[4][5][…]
Smrt18. november 1962({{padleft:1962|4|0}}-{{padleft:11|2|0}}-{{padleft:18|2|0}})[1][2][…] (77 let)
København, Danska[6][7][8]
BivališčeZastava Danske Danska
Državljanstvodansko
NarodnostDanska danska
Področjafizika
Poznan poBohrov model
Bohrov magneton
Pomembne nagrade Nobelova nagrada za fiziko (1922)
Matteuccijeva medalja (1923)
Copleyjeva medalja (1938)
Podpis

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Bohr je v fiziki najbolj znan po svojem kvantnomehanskem modelu atoma, pozneje poimenovanem Bohrov model. Iz Bohrovega modela izhaja, da ima atom določenega elementa toliko elektronov kolikor je zaporedna številka elementa v periodnem sistemu.

Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za delo v raziskovanju zgradbe atomov in sevanja, ki izvira iz njih.

Po njem je imenovan Bohrov magneton (μB = 0,93×10−23 Am2)

Življenje in delo

[uredi | uredi kodo]

Rodil se je leta 1885 v Københavnu. Po osnovni in srednji šoli se je leta 1903 vpisal na univerzo. Šest let kasneje je doktoriral z delom o elektronski teoriji kovin. Preselil se je k Rutherfordu v Manchester, kar je odločilo njegovo pot v fiziki. Leta 1922 je prejel Nobelovo nagrado za fiziko za raziskovanje zgradbe atomov in sevanja, ki izhaja iz njih. Leta 1943 je z ženo odpotoval na Švedsko, od tam pa v London. Z načrtom za izdelavo jedrske bombe, ki ga je naredil s sinom, je odpotoval v New York. Po neuspehu se je vrnil na Dansko, kjer je tudi leta 1962 umrl.

Na začetku 20. stoletja so znanstveniki na veliko razmišljali o atomu, zgradbi, elektronih, ... Bohr se je hitro seznanil z njihovimi mnenji prek nekaterih člankov, ki so obravnavali elektrone kot proste. Račun je izpopolnil s tem, da jih je obravnaval kot vezane. Ti nihajo kot nekakšna nihala in po Plancku lahko izsevajo ali absorbirajo le celo število kvantov. S tem je v atom stopila kvantna fizika.

S pomočjo enačbe za štiri spektre svetlobe, ki jih seva vodik, je s kratkim računom pokazal znano število, ki povezuje energijo gibanja elektrona s frekvenco kroženja in Planckovo konstanto, polovica celega števila. S tem je nastal Bohrov model atoma, kot ga poznamo še danes.

Že Ampère je domneval, da magnetne značilnosti snovi izvirajo iz drobnih ovojev s tokom. Bohr je izračunal elektronove magnetne značilnoti in dobil Bohrov magneton, ki ga uporabljamo kot enoto za merjenje magnetnih značilnosti atomov in molekul. Zanimivo je odkritje elementa z dvainsedemdesetimi elektroni, za katerega je Bohr napovedal, da je soroden cirkoniju. To trditev so dokazali z raziskovanjem z rentgensko svetlobo v Parizu. Element je dobil ime hafnij.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. ↑ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ↑ 2,0 2,1 2,2 MacTutor History of Mathematics archive — 1994.
  3. ↑ 3,0 3,1 SNAC — 2010.
  4. ↑ Brockhaus Enzyklopädie
  5. ↑ Aaserud F. Encyclopædia Britannica
  6. ↑ http://www.tandfonline.com/doi/full/10.1080/09599916.2013.791340
  7. ↑ http://link.springer.com/article/10.1007%2FBF02959119
  8. ↑ JSTOR — 1995.

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Wikinavedek vsebuje navedke o temi: Niels Henrik David Bohr
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Niels Henrik David Bohr
Stub icon

Ta članek o fiziku je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Niels_Henrik_David_Bohr&oldid=6284169«