George Berkeley

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
George Berkeley
Portret
Rojstvo 12. marec 1685({{padleft:1685|4|0}}-{{padleft:3|2|0}}-{{padleft:12|2|0}})[1]
okrožje Kilkenny[d]
Smrt 14. januar 1753({{padleft:1753|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1] (67 let)
Oxford[2]
Državljanstvo Kraljevina Irska[d]
Poklic filozof, anglikanski duhovnik, pisatelj, epistemolog, metafizik, filozof znanosti
Era Filozofija 18. stoletja
Regija Zahodna filozofija
Šola/tradicija empirizem, subjektivni idealizem
Glavna zanimanja
metafizika, epistemologija, skepticizem
Pomembne ideje
ekstremni empirizem, zanikanje materije, Bog proizvaja predstave, anti-deizem

George Berkeley, irski anglikanski škof in filozof, * 12. marec 1685, Dysert Castle, okraj Kilkenny, Irska, † 14. januar 1753, Oxford, VB.

Zgodnje življenje[uredi | uredi kodo]

George Berkley se je rodil 12 marca leta 1685 v Kilkenniju na Irskem. Družina je bila po rodu iz Anglije vendar se je še pred rojstvom Berkleya preselila na Irsko. Na sploh o njegovi družini zvemi le malo. Znano je da je bila družina protestanska.

S petnajstimi leti je začel obiskovati Trinity College v Dublinu leta 1700. znanje k ga je dobil na tej šoli je bilo progresivno, srečal se je tudi z selekcijo zelo znanih za tedaj modernimi filozofi. Posebno velik vpliv na njegovo nadaljnjo filozofijo je imel prav s strani Locka in Descartesa.

Temeljne ideje immaterializma so jasno zapisane v enemu izmed njegovih zvezkov, njegova najpomebnejša dela njegove filozofije so bila izdana že takrat ko je bil star šele dvajset let.

Njegovo prvo delo je bilo delo z naslovom: An essay towards a new theory of vision leta 1709. Kmalu že naslednjega leta 1710 je izdal delo z nalovom:   A treatise concering the principle of human knowledge prvi del od treh, te tri knjige so pokrivale temelje njegove filozofije.

Njegovo delo The three Dialogues, predstavi sam temelj njegove filozofije imaterializma, ta knjiga je po razumljivosti najbolj dostopna širši množici. The three Dialogues je izdajal tudi v časopisju, kar mu je prineslo velik ugled še boljši kot so mu to prinesle ostale knige.

Ob enem se je Berkley potegoval za mesto papeža v Anglikanski cerkvi. Za časa svojega življenja se je lotil velikega projekta, namreč pomagal je pri izgradnji kolidža v Ameriki. Zato je naslednja leta, zapravil za zbiranje denarja in sredstev za pomoč pri izgradnji kolidža. In res z letom 1726 je zbral dovolj sredstev. Torej v Bermudi takratni britanski koloniji je organiziral pouk za otroke.

Leta 1734 je Berkley postal papež mesta Cloyne, na jugu Irske. Leta 1753 je umrl, do svoje smrti je ustvarjal in bival v mestu Cloyne.

Filozofija[uredi | uredi kodo]

Berkley je bil pomemben predstavnik subjektivnega idealizma. Izhaja iz Lockove filozofije, s katero se je seznanil že v šoli in sicer da so lahko ideje neposredni predmeti zavesti. Ideje je razdelil na dva razreda:

  1. ideje, ki izvirajo iz naše domišljije in z njimi opravljamo samovoljno
  2. ideje,ki jih osebek ni osebno zaznal vendar so vir neke čutne zaznave

Skušal je dokazati, da za izvor idej ni potrebno jemati nobenih materialnih stvari,njihova bit je naša čutna zaznavnost.

Njegova temeljna teza se glasi: "esse est percipi", kar pomeni: biti je biti znan oziroma povedano drugače, bit predmeta je določen z njihovo zaznavnostjo. Še nekoliko drugače, naše ideje primarnih kvalitet niso nič drugega kot interpetacija sekundarnih. vse naše ideje so izvor sekundarnih kvalitet. Kot pravi Berkley, obstajajo samo ideje in duh, materije ni. Duh, kot pravi je zaznavajoče bitje, njegova dejavnost je v volji, domišljiji, spominu in ugotavljanju odnosov med idejami.

Berkley pravi:

[3] » ko pravim miza, na katero pišem, eksistira/ obstaja, to pomeni da jo čutim in vidim; če me ne bi bilo v študijski sobi, bi lahko zatrdil njeno eksistenco v čutilih s trditvijo, da bi jo lahko jaz ali katerikoli drug duh v sobi zaznal, če bi bil v moji študijski sobi…Bit takih stvari je v njihovi zaznanosti. Ni mogoče da bi imeli katerokoli drugo eksistenco zunaj duha ali mislečega bitja, ki jih zaznava«.

Berkley torej trdi, da eksistence predmetov so odvisne od naših idej oziroma povedano drugače ni si mogoče predstavljati ideje brez konkretnih določil. Ni mogoče da si predstavljaš idejo o gibanju brez da bi bilo to nekaj počasnega ali hitrega.

Izvor teorije o eksistenci materije je v nasprotju z eksistenco abstraktnih idej. Hipoteza o eksistenci abstraktnih idej je mogoča zgolj zato, ker jezik pozna splošno uporabne izraze. Besede imamo za imena stvari za katere menimo da obstajajo.

Hipoteza materije ne izraža nič drugega kot abstraktno idejo neke stvari brez »določitve« kar pravi Berkley da ni mogoče.

Kot pravi Berkley eksistenca subjekta ki je neodvisna od zunanje stvarnosti in ki je dana čutnemu zaznavanju on ni dvomil. Ker pa ni materialna in so  vse te ideje le v duhu morajo te ideje obstajati v nekem drugem duhu, ki ji zaznava.

 Berkley pravi[4] »dejansko drevo, ki eksistira neodvisno od mojega duha, dejansko spoznava in dojema neskončni božji duh….. Ideje, ki jih je vtisnil čutilom stvarnik narave imenujemo dejanske stvari…. Zato imajo tudi obstojnost, red in zvezo ter jih ni mogoče priklicati tjavdan.

Pridemo do zaključka, da stvari so kompleksi idej, ki jih zaznava Bog in jih prikliče prek afekcij našega duha. Red in zveze, ki jih pri tem  uporablja Bog se imenujejo »naravni zakoni«.

Svet ki ga zaznavamo Berkley ne zanika da obstaja. Zanika le obstoj njihovih materialnih lastnosti.

Berkley trdi:[5] »da stvari, ki jih vidim s svojimi očmi in tipam s svojimi rokami, eksistirajo, niti najmanj ne dvomim. Edino , čemur odrekam eksistenco, je to  čemur pravijo filozofi materija ali telesna substanca.

Pridemo do zaključka, da ideje ne vplivajo na ideje, lahko pa ideje torej mi vplivamo da predmete in njihove medsebojne odnose. V Bogu nastajajo ideje ki so med seboj povezane.

Berkleyeva terorija ,ki jo je utrjeval s svojim naukom o morali in veri je vzrok ateizma materializem.

Pomembnejša dela[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ 1,0 1,1 data.bnf.fr: platforma za odprte podatke — 2011.
  2. ^ Беркли Джордж // Большая советская энциклопедия: [в 30 т.] — 3-е изд. — Moskva: Советская энциклопедия, 1969.
  3. ^ Kunzmann, Peter (2001). atlas filozofije. Zagreb: Golden marketing. 
  4. ^ Kunzmann, Peter (2001). atlas filozofije. Zagreb: Golden Marketing. 
  5. ^ Kunzmann, Peter (2001). atlas filozofije. Zagreb: Golden marketing. 

Več o...[uredi | uredi kodo]

http://www.philosophybasics.com/philosophers_berkeley.html

https://www.britannica.com/biography/George-Berkeley

http://www.philosophypages.com/hy/4r.htm

http://www.newworldencyclopedia.org/entry/George_Berkeley

https://www.youtube.com/watch?v=5C-s4JrymKM

https://www.youtube.com/watch?v=OLMxY1v9zwA

https://plato.stanford.edu/entries/berkeley/

http://www.iep.utm.edu/berkeley/

https://www.youtube.com/watch?v=G0azrs_yPvg