Bohrov magneton

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Bohrov magneton je fizikalna konstanta, ki predstavlja magnetni moment elektrona. Označuje se jo z μB. V atomski fiziki se magnetni momenti v glavnem podajajo v vrednosti Bohrovih magnetonov. Imenuje se po danskem fiziku Nielsu Bohru (1885 – 1962).

Odkril jo je romunski fizik Ştefan Procopiu.[1] Dve leti pozneje jo je ponovno odkril Niels Bohr. Včasih ga imenujejo tudi Bohr-Procopiujev magneton.

Bohrov magneton za elektron je definiran kot:

kjer je:

Vrednost konstante za elektron v sistemu SI je:

[2][3]

Podobno se lahko izračuna magneton za proton (jedrski magneton), ki v tem primeru da vrednost:

.[4]

Bohrov magneton je naravna enota za določanje magnetnega dipolnega momenta elektrona. Vrednost Bohrovega magnetona približno pomeni notranji dipolni moment elektrona. Lahko se tudi reče, da je magnetni moment elektrona mnogokratnik Bohrovega magnetona. To pomeni, da Bohrov magneton igra vlogo osnovnega magnetnega momenta. To se lahko zapiše tako:

kjer je:

  • – magnetni moment,
  • tirno kvantno število,
  • – Bohrov magneton.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Ştefan Procopiu – Determining the Molecular Magnetic Moment by M. Planck’s Quantum Theory - Bulletin scientifique de l’Académie roumaine de sciences, Bucharest, 1913
  2. ^ http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mubev CODATA
  3. ^ http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?mub CODATA
  4. ^ http://physics.nist.gov/cgi-bin/cuu/Value?munev CODATA