Pojdi na vsebino

Ravne na Koroškem

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za druge pomene glej Ravne.
Ravne na Koroškem
Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju
Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju
Ravne na Koroškem se nahaja v Slovenija
Ravne na Koroškem
Ravne na Koroškem
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°32′37.35″N 14°57′51.24″E / 46.5437083°N 14.9642333°E / 46.5437083; 14.9642333
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaKoroška
Tradicionalna pokrajinaKoroška (pokrajina)
ObčinaRavne na Koroškem
Površina
 • Skupno2,1 km2
Nadm. višina
410 m
Prebivalstvo
 (2019)[1]
 • Skupno7.304
 • Gostota3.500 preb./km2
Časovni pasUTC+1
 • PoletniUTC+2
Poštna številka
2390 Ravne na Koroškem
Zemljevidi

Ravne na Koroškem (izgovorjavaⓘ) (do leta 1952 Guštanj) so največje mesto v Občini Ravne na Koroškem in regionalno središče Koroške. [2] Znane so po formi vivi in štiristoletni jeklarski tradiciji. So gonilna sila koroškega gospodarstva.

Ime

Do pridobitve statusa mesta leta 1952 so se imenovale Guštanj.

Lega

Srce Koroške: Ravne na Koroškem z goro Peco v ozadju

Mesto leži v razgibani pokrajini spodnje Mežiške doline, stisnjene v široko kotlino, ki jo obrobljajo bogati gozdovi, z južne strani pa stoji v ozadju Uršlja Gora. To je najbolj poseljen del Koroške, kjer se mesto Ravne že stika s sosednjimi Prevaljami. Danes so Ravne upravno, gospodarsko, izobraževalno, športno in kulturno središče Mežiške doline.

Zgodovina

Okolica Raven je bila poseljena že v antiki, saj je skozi kraj vodila rimska cesta. Na mestu železarne so našli rimsko keramiko, mozaične kamenčke, opeko in denar. Prvič se Ravne omenjajo leta 1248 kot Guttenstein, kot trg pa leta 1317. V 14. stoletju postane Guštanj deželno knežji trg in je dobil pravico do štirih letnih sejmov in do pobiranja sejmnine.

Od konca 16. stoletja je trg imel grb in uradni pečat zelene barve, ki predstavlja drevo s tremi krošnjami. Tržani so bili osebno svobodni, toda trška samouprava ni bila popolna. Guštanj je bil trgovsko in obrtno središče (čevljarji, kovači, lončarji, usnjarji, barvarji, rokavičarji, glavničarji). Krojaški ceh je v Guštanju deloval od leta 1749. V 16. in 17. stoletju je trg pridobil pravice do novih treh letnih sejmov, ki so pospeševali razvoj trgovine in obrti.

Trg Guštanj nekoč

Začetki železarstva segajo v leto 1620. Po letu 1774 se je začela industrijska izdelava železa, ko so ob reki Meži delovale prve kovačnice in žebljarne. Leta 1807 so fužinske obrate kupili grofje Thurni, ki so do konca stoletja širili izdelavo železnih in jeklenih izdelkov. Leta 1848 je v premogovnikih in železarskih delavnicah v Guštanju, na Prevaljah, Črni, Mežici in na Lešah delalo več kot 1200 delavcev. Leta 1863 je kraj dobil železniško povezavo, ki je omogočila nagel gospodarski razvoj v drugi polovici 19. stoletja . Osnova za razvoj je bilo jeklarstvo, ki je šele s propadom fužinarstva v Črni, Mežici in na Prevaljah dobilo možnost za nadaljnji razvoj. Že pred prvo svetovno vojno so kvalitetno ravensko jeklo prodajali na Bližnji in Daljni vzhod ter v Rusijo.

Konec tridesetih let so začeli v železarni razen plemenitih jekel izdelovati tudi končne izdelke za potrebe kmetijstva, prometa in železnice. Zaradi razvoja jeklarstva je na Ravnah zaostala druga gospodarska dejavnost, zlasti obrt. Razvoj ravenske železarne sta pospešili obe svetovni vojni, ko je delovala kot vojno podjetje. Odločilni razvoj se je začel z letom 1946, ko so zgradili livarno in valjarno kvalitetnega jekla, mehanično delavnico za pnevmatična kladiva in kovačnico. Ko so železarno v celoti elektrificirali, so dogradili še valjarno, halo za izdelavo industrijskih nožev, kalilnico, lužilnico in kemijski laboratorij. Z razvojem jeklarske industrije se je izredno hitro razvijal tudi kraj, ki je leta 1952 postal mesto in spremenil ime iz Guštanja v Ravne na Koroškem.

Gospodarstvo

Na tem območju je strnjena skoraj 400 letna železarska tradicija. Železarna Ravne je bila nekoč ne samo ponos Slovenije, ampak tudi Jugoslavije. Kljub njenemu razpadu so Ravne še vedno vodilno industrijsko mesto na Koroškem in v Sloveniji. Na območju nekdanje Železarne Ravne je preko 200 različnih podjetij, med katerimi po uspehu in velikosti najbolj izstopajo:

  • SIJ Metal Ravne
  • SIJ Ravne Systems
  • Petrol energetika
  • Stroji Ravne

Na Ravnah je največja strnjena industrijska cona na Koroškem. Poleg industrijske cone je tudi zelo razvita poslovna cona, v kateri ima svoje obrate nekaj znanih podjetij:

  • Slemenšek
  • Slatin

V zadnjem času se v Ravnah razvija tudi turistična panoga, ki pa je zaenkrat v povojih oz. ni pravega načina trženja le-teh.

Šport

Dvorec Ravne, Grajski Park

Na Ravnah je mogoče igrati od nogometa, do namiznega tenisa, plavanja, kolesarjenja, skratka pogoji za rekreacijo na Ravnah so nadpovprečjem marsikaterih slovenskih mest. Ob pomoči Železarne Ravne je bil zgrajen DTK (Dom Telesne Kulture), v katerem je zimski bazen, savne, fitnes, dvorana za namizni tenis, dve majhni telovadnici in moderno kegljišče. Zraven DTK-ja je stadion, ki omogoča vadbo praktično vseh olimpijskih disciplin. Zraven stadiona je tudi moderen olimpijski bazen, ob njem pa novo nogometno igrišče z umetno travo. Nad stadionom se dviga smučišče Poseka z vlečnico, ki ima dve progi, pozimi pa ga tudi umetno zasnežujejo. Grajski park, v katerem najdemo mnoge, tudi neavtohtone vrste dreves, nudi mnogo možnosti za oddih in rekreacijo. Ob parku so tudi 3 igrišča za tenis, odbojka na mivki, košarkarsko igrišče in malo nogometno igrišče z umetno travo. Za parkom je tudi trim steza.

Kultura

Viva Jazz Forma je edinstven glasbeni projekt, ki navdih črpa iz skulptur Forma vive - urbane razstave nastale na istoimenskih mednarodnih simpozijih na Ravnah na Koroškem.

Ravne so poznane tudi po odličnem jazzu. Preko celega leta poteka abonma Jazz Ravne, jeseni vsako leto pa Festival slovenskega jazza.

Društvo koroških likovnikov (ustanovljeno 1977) združuje člane (umetnik, kipar, slikar, rezbar, fotograf, dizajner...) koroške regije, širše po Sloveniji in delu avstrijske Koroške tako na ljubiteljski kot profesionalni ravni.

Znamenitosti

Ravne na Koroškem, Prežihova ulica

Ogrodje turistične ponudbe tvori širše območje Uršlje gore z Rimskim vrelcem, Prežihovino, Ivarčkim jezerom in smučiščem Poseka v športnem parku na Ravnah. Poudarek je na izletniškem turizmu s poudarkom na predstavitvi kulturno-zgodovinske dediščine (muzej železarstva, dvorec Ravne) in naravnih zanimivosti (Votla peč, Uršlja gora), ponudba športno-rekreativnih aktivnosti v naravi (Ivarčko, Ošven, športni park Ravne) ter turizem na podeželju oz. ponudba turističnih kmetij.

Glej tudi

Sklici in opombe

  1. ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
  2. ↑ Bogataj Janez, Klemenc Andrej, Komat Anton, Kos Matjaž, Krajčič Darij, Ogrin Darko, Plut Dušan, Potočnik Slavič Irma, Mlakar Vlasta, Hodalič, Arne, Geodetski zavod Slovenije, Kartografija (Ljubljana), Monde Neuf (2012). Veliki Atlas Slovenije. Ljubljana: Mladinska knjiga Založba d.d., Ljubljana. COBISS 262269952. ISBN 978-961-01-2214-2.{{navedi knjigo}}: Vzdrževanje CS1: uporablja parameter authors (povezava)

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ravne na Koroškem.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ravne_na_Koroškem&oldid=5184054«