Rimski vrelec

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Rimski vrelec 46°30′52″N, 14°59′08″E Rimski vrelec, nekdanje zdravilišče pri Kotljah na Koroškem.

Lega[uredi | uredi kodo]

Rimski vrelec leži v občini Ravne na Koroškem ob vznožju mogočne Uršlje gore na nadmorski višini 480 mnm okoli 1 km južno od Kotelj ob cesti, ki pelje proti jezeru kjer je danes manjši rekreacijski center Ivarčko jezero. Na Rimskem vrelcu se začne Vorančeva pot imenovana tudi Koroška kulturna transverzala.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Blizu Kotelj je ob rimski cesti Celeia - Virunum pri vrelcu mineralne vode že v Rimski dobi stala postojanka. Vrelec so pričeli gospodarsko izkoriščati konec 19. stoletja v času Avstro-Ogrske, ko so tu postavili manjše zdravilišče znano kot Römerquelle, kjer še danes izvira alkalična in brezžveplena hotuljska slatina Kisela voda, ki je skozi stoletja ohranila nespremenjene kemijske sestavine. Nekdaj je bila to ena najbolj cenjenih mineralnih vod, bila je najbolj prodajana v vseh večjih mestih Avstro-Ogrske in so jo izvažali tudi v ZDA. Vodo so priporočali predvsem slabokrvnim ljudem in proti boleznim srca in ožilja.

Med drugo svetovno vojno je bil v stavbi zdravilišča štab gestapa, po vojni pa gostilna, internat metalurške šole, počitniški dom in hotel.Hotel, ki stoji ob samem izviru zdravilne »Kisele vode« je bil v devetdesetih letih p.s. v celoti prenovljen in dolga leta priljubljena dopustniška točka turistov in športnikov iz vse Evrope. Še posebej priljubljen je bil med gosti iz Hrvaške in Belgije, saj je bil zaradi mirne in čudovite pokrajine idealen kraj za družinske počitnice na snegu ali pohode in kolesarjenje skozi preostali del leta. Zaradi denacionalizacijskega postopka kompleks že nekaj let ne obratuje. Februarja 2012 ga je na javnem razpisu kupil Inštitut za imunopatologijo in preventivno medicino (IIPM), ki je v lasti ruskega zdravnika Musa T. Abidova. Ta se je ob nakupu s pogodbo obvezal, da bo obnovil kompleks do konca junija 2013 in neobvezujoče obljublja izgradnjo novega hotela v bližini, ter pridobitev statusa zdravilišča z ureditvijo polnilnice zdravilne mineralne vode.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Slovenija, turistični vodnik, Mladinska knjiga, Ljubljana, 2002
  • Enciklopedija Slovenije; knjiga 5, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1991