Sevnica: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18: | Vrstica 18: | ||
}} |
}} |
||
[[Slika:20160628 170622 bb.jpg|sličica|Slika stare Sevnice in gradu|350x350_pik]] |
[[Slika:20160628 170622 bb.jpg|sličica|Slika stare Sevnice in gradu|350x350_pik]] |
||
'''Sevnica''' je srednje veliko [[mesto]], ki se nahaja v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[Občina Sevnica|Občine Sevnica]]. Z okoli 4.500 prebivalci je pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z [[Boštanj]]em, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke [[Sava|Save]]. Obsega predele |
'''Sevnica''' je srednje veliko [[mesto]], ki se nahaja v [[Slovenija|Sloveniji]], središče [[Občina Sevnica|Občine Sevnica]]. Z okoli 4.500 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z [[Boštanj]]em, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke [[Sava|Save]]. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Peščeniku, Marof. |
||
V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom [[sveti Martin|sv. Martina]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]], [[neoromanika|neoromanska]] [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|cerkev sv. Nikolaja]] in [[cerkev svetega Florijana, Sevnica|cerkev sv. Florjana]] iz leta 1443. |
V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom [[sveti Martin|sv. Martina]] iz [[17. stoletje|17. stoletja]], [[neoromanika|neoromanska]] [[Cerkev sv. Nikolaja, Sevnica|cerkev sv. Nikolaja]] in [[cerkev svetega Florijana, Sevnica|cerkev sv. Florjana]] iz leta 1443. |
Redakcija: 23:28, 22. junij 2021
Sevnica | |
---|---|
Koordinati: 46°0′33.17″N 15°18′14.74″E / 46.0092139°N 15.3040944°E | |
Država | Slovenija |
Statistična regija | Posavska regija |
Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
Občina | Sevnica |
Prva omemba | 1275 |
Površina | |
• Skupno | 5,0 km2 |
Nadm. višina | 183,1 m |
Prebivalstvo (2020)[1] | |
• Skupno | 4.533 |
• Gostota | 910 preb./km2 |
Časovni pas | UTC+1 (CET) |
• Poletni | UTC+2 (CEST) |
Poštna številka | 8290 Sevnica |
Zemljevidi |
Sevnica je srednje veliko mesto, ki se nahaja v Sloveniji, središče Občine Sevnica. Z okoli 4.500 prebivalci je Sevnica pomembno lokalno središče, ki zlasti v tovarnah tekstilne in lesne industrije zaposluje številne ljudi iz bližnje in daljne okolice. Mesto se čedalje bolj spaja z Boštanjem, naseljem na nasprotnem, desnem bregu reke Save. Obsega predele Šmarje, Ribniki, Lizabon, Grad, Na Peščeniku, Marof.
V starem mestnem jedru, katerega osrednji del je Glavni trg, je ohranjenih več starih stavb, ki pričajo o preteklosti naselja. Na Glavnem trgu stoji manjši Spodnji sevniški grad, ki nosi letnico 1613. V njem je danes sedež občinske uprave. Tu stojijo tudi obnovljeno znamenje s kipom sv. Martina iz 17. stoletja, neoromanska cerkev sv. Nikolaja in cerkev sv. Florjana iz leta 1443.
Etimologija
Starejši zapisi imena mesta Sevnica so (po letih): 1275 in Reyn vel in Liehtenwalde, 1309 officium in Lihtenwalde, 1344 Lietenueld, 1347 Liechtenwald, 1581 Sielnizza. Prvotno gre verjetno za vodno ime, saj se potok, ki se danes imenuje Sevnična, leta 1488 omenja kot Zellnitz. Ime, ki je preko pridevnika izpeljano iz besede selo »naselbina, vas«, je torej prvotno najverjetneje pomenilo »selska, vaška voda«, v danem primeru »voda, ki se pri selu, pri naselbini izliva v Savo«. Druga imenotvorna možnost je izvajanje neposredno iz občnega imena *sedlьnica, katerega pomen je bil »naselbina, kmetija«. Srednjevisokonemško ime Liehtenwald s slovenskim nima tesnejše zveze, saj njegov občnoimenski pomen »svetli gozd« kaže na listnate gozdove v okolici.
Zgodovina
Sevnica je bila prvič pisno omenjena leta 1275 z nemškim imenom Liehtenwalde. Kraj so skozi zgodovino prizadele številne nesreče – požari, kuga, uporni kmetje in turški vpadi, a se je vseskozi ohranjal in tudi razvijal. Trške pravice je naselje pod istoimenskim gradom dobilo leta 1322, pravico do prirejanja sejmov leta 1513, do letnih živinskih sejmov pa leta 1783.
V avstro-ogrskem času je bila znana tudi pod imenom Lichtenwald. Leta 1866 je bila tu ustanovljena prva čitalnica v Posavju, tri leta kasneje pa je bil tu tudi tabor, ki je podpiral zamisli Zedinjene Slovenije. Leta 1862 je bila tod speljana železniška proga. Okrog postaje, ki je zaradi pomanjkanja prostora dobila svoje mesto izven starega dela naselja, je začel že pred prvo svetovno vojno rasti novejši del mesta. Med drugo svetovno vojno je bilo tako kot drugod v Posavju veliko ljudi na silo odvedenih z domov. Mnogi življenja v izgnanstvu in koncentracijskih taboriščih niso preživeli.
Krajevne skupnosti v Občini Sevnica
- KS Blanca
- KS Dolnje Brezovo
- KS Boštanj
- KS Krmelj
- KS Loka pri Zidanem Mostu
- KS Primož
- KS Sevnica
- KS Studenec
- KS Šentjanž
- KS Tržišče
- KS Zabukovje nad Sevnico
Znamenitosti občine Sevnica
Naravne znamenitosti
- rastišče Clusijevega svišča, opojne zlatice in kranjske lilije na Lovrencu pod Lisco
- Najdebelejša bukev (Ruparjeva bukev) v Posavju, obseg 487 cm, premer 155 cm
- Ajdovska peč pod vasjo Hudo Brezje
- Ostanki nekdanje grajske drevesnice pod zaselkom Novo - Čagoš
- Zarasli bukvi pri zaselku Ilovec nad Studencem
- Potok Blanščica
- Čanjski potok
- Žirovski potok
- Slap Stopnk
Kulturne znamenitosti
- Grad Sevnica
- Lutrovska klet
- Ajdovski gradec
- Dvorec Loka
- Grad Stražberk, Krmelj
- Grad Boštanj, Apnenik pri Boštanju
- rojstna hiša duhovnika Grozdeta
Pomembnejše cerkve
- Cerkev Sv. Nikolaja, Sevnica
- Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Razbor
- Cerkev Sv. Helene, Loka pri Zidanem Mostu
- Cerkev Sv. Jurija, Šentjur na Polju
- Cerkev žalostne Marije božje, Leskovec
- Cerkev Sv. Janeza Krstnika, Šentjanž
- Cerkev Sv. Duha, Čelovnik
- Cerkev Sv. Mihaela, Kompolje
- Podružnična cerkev Marijinega vnebovzetja, Gračka Gora
Znani prebivalci mesta
- Andrej Flajs - odbojkar
- Melania Trump - fotomodel, prva dama Združenih držav Amerike
- Blaž Janc - rokometaš
- Danimir Kerin - kemik in profesor na Univerzi v Mariboru
- Tanja Pečar- prva dama Republike Slovenije
- Marie Stallner - babica filozofa Ludwiga Wittgensteina
Sklici in opombe
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
Zunanje povezave
- Predstavnosti o temi Sevnica v Wikimedijini zbirki