Radež
Radež | |
|---|---|
 Pogled na vzhodno stran Radeža | |
  Radež Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 46°3′46.22″N 15°13′43.13″E / 46.0628389°N 15.2286472°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Posavska |
| Tradicionalna pokrajina | Štajerska |
| Občina |  Sevnica |
| Površina | |
| • Skupno | 3,16 km2 |
| Nadm. višina | 448,8 m |
| Prebivalstvo (2026)[1] | |
| • Skupno | 127 |
| • Gostota | 40 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 |
| • Poletni | UTC+2 |
| Poštna številka | 1434 Loka pri Zidanem Mostu |
| Zemljevidi | |
Radež (nemško Radesch[2][3]) je razloženo naselje z gručastim jedrom v Občini Sevnica. Leži v jugozahodnem delu Vzhodnega Posavskega hribovja, na prisojnem pobočju istoimenskega hriba (654 m), severovzhodno od Loke pri Zidanem Mostu in Račice. Območje je del zgodovinske dežele Štajerske, danes pa je vključeno v posavsko statistično regijo. V prisojnih legah je še precej vinogradov z zidanicami, ki se omenjajo že med letoma 1457–1461.
Gospodarstvo je tradicionalno vezano na kmetijstvo, danes pa mnogi prebivalci delajo v bližnjih večjih krajih.
K naselju spadajo zaselki: Korin, Mala Breza, Morinc, Nova Gora, Podradež, Polana, Pasja Dolina in Zvet.[2]
Leta 1524 je v Radežu (Radesperg[4]) živelo 49 sogornikov (hišnih gospodarjev). Hkrati so zabeležili dajatve v višini 41 veder in 44 srebrnikov. V naslednjih desetletjih je število prebivalcev rahlo padlo: leta 1567 se je število sogornikov zmanjšalo na 43. Do leta 1621 pa je prišlo do opaznega porasta, ko je naselje štelo že 60 sogornikov. Nekateri sogorniki v Radežu so se oddolževali gorninskemu gospodu za hasnovanje njegovih gorninskih vinogradov z gornino, torej z nekaj vinskega mošta ali vina.[5]
Na Polani stoji cerkev sv. Fabijana in Boštjana s srednjeveško osnovo, ki je bila temeljito prenovljena med letoma 1805 in 1809. Čeprav Radež leži tik nad Loko, je v 19. stoletju upravno pripadal zemljiškemu gospostvu Jurklošter (Geyrach) in ne gospostvu Loka (Laak).
25. februarja 1944 je v območju Radež–Okroglice po dolgem pohodu v mrazu in snegu prenočila XIV. divizija. Divizijski fotograf Jože Petek je ob prihodu pod cerkvijo posnel znamenito fotografijo s tega pohoda.[6] V naselju stoji tudi spomenik NOB, posvečen dvema kurirjema, in sicer: Francu Hiršelu - Ferdu in Francu Arhu - Zorku.[7]
Sklici
[uredi | uredi kodo]- ↑ »Prebivalstvo po spolu in po starosti, občine in naselja, Slovenija, letno«. Statistični urad Republike Slovenije.
- 1 2 »Habsburško cesarstvo - Katastrski zemljevidi (XIX. stoletje)«. maps.arcanum.com. Pridobljeno 13. septembra 2025.
- ↑ »Innerösterreich (1784–1785) - Prva vojaška raziskava«. Arcanum. 1784.
- ↑ Oblika Radeſsberg zapisana tudi npr. v: SI ZAC/1031, knj. 358, pag. 174.
- ↑ Koropec, Jože (1976). »Laško gospostvo v srednjem veku« (PDF). Časopis za zgodovino in narodopisje. nova vrsta. 47 (2): 260–262.
- ↑ Motore, Ljubo (27. februar 2018). »Cerkev svetega Fabijana in Boštjana na Polani«. Partizanstvo.si. Pridobljeno 3. avgusta 2025.
- ↑ Motore, Ljubo (15. marec 2018). »Spomenik padlim kurirjem kurirske postaje TV S-5 v Radežu«. Partizanstvo.si. Pridobljeno 3. avgusta 2025.
Viri
[uredi | uredi kodo]- Orožen Adamič, Milan; Perko, Drago; Kladnik, Drago, ur. (1995). Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS. str. 317. COBISS 36607233.
- »France Stele: France Stele (1767–1824)«. France Stele Project, ZRC SAZU (v Slovenian). ZRC SAZU. Pridobljeno 2. avgusta 2025.
{{navedi splet}}: Vzdrževanje CS1: neprepoznan jezik (povezava) - Marn, Rudolf; Savnik, Roman; Ilešič, Svetozar; Trdan, Franc (1937). Krajevni leksikon dravske banovine. Ljubljana: Uprava Krajevnega leksikona dravske banovine. str. 297. COBISS 17618945.
