Tinjan: Razlika med redakcijama
Naselje je tako (kot ostali Tinjani) zagotovo eno najstarejših pri nas. Poglejte stare zapise Rimljanov, kako so klali Histre, pri Miljah, torej pod tem Tinjanom, kar 12.000 upornih Histov, ki niso hoteli sprejeti suženjstva. |
Ne povzemajte političnih propagandnih laži. Zaradi JLA ni nihče odšel, kvečjemu je tam ostal, saj jih je v času lakote zaradi zaprte meje nahranila prav JLA, tako kot tudi mene in mojo družino. |
||
| Vrstica 25: | Vrstica 25: | ||
}} |
}} |
||
'''Tinjan''' je staro [[naselje]] ob [[Slovenija|slovensko]]-[[italija]]nski [[državna meja|meji]] v slovenskem delu [[istra|Istre]] (italijansko Antignano). Stoji na [[Topografski vrh|vrh]]u Tinjanskega hriba (374 [[meter|m]]), z lepim pogledom na [[koprski zaliv|Koprski]] in [[Tržaški zaliv]]. Kraj je bil naseljen od [[prazgodovina|prazgodovine]], o čemer pričajo ostanki nekdanjega [[obrambni zid|obrambnega zidu]]. Sredi vasi stoji [[cerkev sv. Mihaela, Tinjan|cerkev sv. Mihaela]]. |
'''Tinjan''' je staro slovensko [[naselje]] ob [[Slovenija|slovensko]]-[[italija]]nski [[državna meja|meji]] v slovenskem delu [[istra|Istre]] (italijansko Antignano). Stoji na [[Topografski vrh|vrh]]u Tinjanskega hriba (374 [[meter|m]]) med dolino [[Osapska reka|Osapske reke]] in [[Rižana (reka)|Rižane]], z lepim pogledom na [[koprski zaliv|Koprski]] in [[Tržaški zaliv]]. Kraj je bil naseljen od [[prazgodovina|prazgodovine]], o čemer pričajo ostanki nekdanjega [[obrambni zid|obrambnega zidu]]. Sredi vasi stoji [[cerkev sv. Mihaela, Tinjan|cerkev sv. Mihaela]]. |
||
==Opis vasi== |
==Opis vasi== |
||
| Vrstica 35: | Vrstica 35: | ||
==Nastanek imena vasi== |
==Nastanek imena vasi== |
||
Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod [[Histri|Histrov]] z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov (Pomjan, Montinjan, Momjan ...) |
Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod [[Histri|Histrov]] z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov ([[Pomjan]], [[Montinjan]], [[Momjan]] ...) |
||
==Zgodovina== |
==Zgodovina== |
||
Tinjan je nastal že v začetku [[železna doba|železne dobe]]. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška [[trdnjava]]. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinsko [[gradišče]], o katerem pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti [[kip]]ec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu [[Merkur (mitologija)|Merkurju]], zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]]. |
Tinjan je nastal že v začetku [[železna doba|železne dobe]]. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška [[trdnjava]]. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinsko [[gradišče]], o katerem pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti [[kip]]ec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu [[Merkur (mitologija)|Merkurju]], zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v [[Narodni muzej Slovenije|Narodnem muzeju v Ljubljani]]. |
||
V novejši zgodovini vasi je treba poudariti njeno povezanost s Trstom, upornost proti fašizmu in izredno narodno zavest. V času Tržaške krize se je leta 1948 na Tinjan vkopala JLA, da bi s tega strateško pomembnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. Po [[Pariški mirovni sporazumi (1947)|pariškem sporazumu]] in postavitvi meje med Cono A in Cono B [[Svobodno tržaško ozemlje|Svobodnega tržaškega ozemlja]] je Tinjan zaradi meje, ki jim je preprečila dostop do delovnih mest pod hribom v Miljah ali v tržaškem pristanišču zapustilo veliko prebivalcev, izseljevanje se je ustavilo šele po izgradnji tovarne Lama Dekani, ki je na pobočju Tinjanskega hriba.<ref>{{Navedi knjigo|edition=1. natis|title=Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline|url=https://www.worldcat.org/oclc/945420322|publisher=Sophia|date=2015|location=Ljubljana|isbn=978-961-6768-92-4|oclc=945420322|last=Ivančič, Miloš.}}</ref> |
|||
Za novejšo zgodovino vasi je pomembno leto 1948, ko se je zaradi takratne Tržaške krize na Tinjan vkopala JL0, da bi s tega strateško pomembnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. V tistem času so Tinjan zaradi osebne varnosti zapustili skoraj vsi prebivalci. |
|||
{| class="wikitable" |
{| class="wikitable" |
||
Redakcija: 21:36, 25. november 2019
Tinjan | |
|---|---|
 Tinjan, točka Slovenske planinske poti | |
  Tinjan Geografska lega v Sloveniji | |
| Koordinati: 45°33′40.22″N 13°50′3.87″E / 45.5611722°N 13.8344083°E | |
| Država |  Slovenija |
| Statistična regija | Obalno - kraška regija |
| Tradicionalna pokrajina | Primorska |
| Občina | Koper |
| Površina | |
| • Skupno | 4,29 km2 |
| Nadm. višina | 361,9 m |
| Prebivalstvo (2019)[1] | |
| • Skupno | 196 |
| • Gostota | 46 preb./km2 |
| Časovni pas | UTC+1 (CET) |
| • Poletni | UTC+2 (CEST) |
| Poštna številka | 6281 Škofije |
| Zemljevidi | |
Tinjan - Vas | |
| Lega | Mestna občina Koper |
| RKD št. | 25507 (opis enote)[2] |
| Razglasitev NSLP | 1. avgust 1987 |
Tinjan je staro slovensko naselje ob slovensko-italijanski meji v slovenskem delu Istre (italijansko Antignano). Stoji na vrhu Tinjanskega hriba (374 m) med dolino Osapske reke in Rižane, z lepim pogledom na Koprski in Tržaški zaliv. Kraj je bil naseljen od prazgodovine, o čemer pričajo ostanki nekdanjega obrambnega zidu. Sredi vasi stoji cerkev sv. Mihaela.
Opis vasi
Tinjan je majhna, gručasta vasica. Na vzhodni strani tik pod Tinjanom je majhen zaselek z imenom Podgorci. Tinjan leži na vrhu Tinjanskega hriba na nadmorski višini 374 m in je zadnji razgledni hrib, na slovenski planinski poti, preden se dokončno spusti do našega morja v Ankaranu. Nahaja se ob državni meji z Italijo, spada pod občino Koper, podrobneje pod pošto Škofije, od Kopra pa je oddaljen 11 km. Leta 2002 so bili podani podatki, da na Tinjanu živi 151 prebivalcev, od tega je bilo 77 moških in 74 žensk, oziroma vsega skupaj 45 družin. Z vrha Tinjana se nam ponuja lep razgled na Koprski, Tržaški in Piranski zaliv na eni strani ter okoliška hribovja na drugi strani.
Jedro naselja se nahaja ob stari cerkvi sv. Mihaela, obnovljeni pred letom 1700. Cerkev sestavlja tudi zvonik, njegov vhod krasi kamniti relief Križnega, ki je nastal leta 1704. Na zunanji steni zakristije pa je vzidana antična glava, za katero znanstveniki predvidevajo, da je iz rimskega časa.
Pred cerkvijo se razprostira velika, stara lipa, ob cerkvi pa je postavljena velika oddajna antena, ki že od daleč izdaja lokacijo Tinjan. Novi časi so v Tinjan pripeljali elektriko ter nedavno še vodovod. Po pripovedovanju domačinov je vrh Tinjana podzemno prepleten s tremi vodnimi žilami, iz katerih se napaja cela vrsta vodnjakov in dve vaški mlaki.
Nastanek imena vasi
Nekateri viri pričajo o tem, da je ime vasi nastalo že pred rimsko dobo. Na današnjem Tinjanu naj bi živel bojeviti rod Histrov z imenom Attinium. Ostali prebivalci, ki so tudi tam živeli, naj bi se jim upirali. Rimljani so imenovali antiattinium. Od tod se je kraju prijelo ime tinium in iz te besede izvira ime Tinjan, ki je v Istri pogosto, tudi kot del imena naselij na vrhu hribov (Pomjan, Montinjan, Momjan ...)
Zgodovina
Tinjan je nastal že v začetku železne dobe. V 1. tisočletju pr. n. št. je deloval kot utrjena postojanka, kasneje kot rimska in srednjeveška trdnjava. Kjer danes stojijo hiše, je nekoč stalo prazgodovinsko gradišče, o katerem pričajo ostanki obrambnega zidu. Na Tinjanu so našli bronasti kipec iz 2. stoletja, ki je pripadal bogu Merkurju, zaščitniku trgovcev. Danes je kipec shranjen v Narodnem muzeju v Ljubljani.
V novejši zgodovini vasi je treba poudariti njeno povezanost s Trstom, upornost proti fašizmu in izredno narodno zavest. V času Tržaške krize se je leta 1948 na Tinjan vkopala JLA, da bi s tega strateško pomembnega mesta ob morebitnem zapletu branila domovino. Po pariškem sporazumu in postavitvi meje med Cono A in Cono B Svobodnega tržaškega ozemlja je Tinjan zaradi meje, ki jim je preprečila dostop do delovnih mest pod hribom v Miljah ali v tržaškem pristanišču zapustilo veliko prebivalcev, izseljevanje se je ustavilo šele po izgradnji tovarne Lama Dekani, ki je na pobočju Tinjanskega hriba.[3]
| Leto | 1869 | 1900 | 1931 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2002 |
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Št. preb. | 360 | 425 | 476 | 161 | 175 | 151 | 139 | 151 |
Sklici in opombe
- ↑ »Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, 1. januar 2023«. Statistični urad Republike Slovenije. 7. junij 2023. Pridobljeno 5. aprila 2024.
- ↑ »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25507«. Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
- ↑ Ivančič, Miloš. (2015). Roža osapska : zgodba zgodb iz Osapske doline (1. natis izd.). Ljubljana: Sophia. ISBN 978-961-6768-92-4. OCLC 945420322.
Viri
- Tretjak, Donatella; Fachin, Niki (2004). Istra: Cres, Lošinj : zgodovinsko-umetnostni vodnik: zgodovina in kultura 50 istrskih občin. Trst: Bruno Fachin. COBISS 2069228. ISBN 88-85289-67-3.
- Pucer, Alberto (2005). Popotovanje po Slovenski Istri. Koper: Libris. COBISS 219328768. ISBN 961-91468-1-6.
