Pojdi na vsebino

Cerkev sv. Mihaela, Tinjan

Cerkev svetega Mihaela
Cerkev svetega Mihaela, Tinjan
Cerkev svetega Mihaela, Tinjan
Cerkev svetega Mihaela se nahaja v Slovenija
Cerkev svetega Mihaela
Cerkev svetega Mihaela
Geografski položaj v Sloveniji
45°33′40″N 13°50′6″E / 45.56111°N 13.83500°E / 45.56111; 13.83500
KrajTinjan
Država Slovenija
Verska skupnostRimskokatoliška
Patrocinijsveti Mihael
Stranski oltarji2
Zgodovina
Statuspodružnična cerkev
Arhitektura
Funkcionalno stanjeaktivna
SlogBarok
Konec gradnjezadnja četrtina 17. stoletja
Lastnosti
Zvonovi2
Uprava
ŽupnijaŠkofije
ŠkofijaKoper
MetropolijaLjubljana
Tinjan - cerkev sv. Mihaela
LegaTinjan
Mestna občina Koper
RKD št.1325 (opis enote)[1]

Cerkev sv. Mihaela (it. Chiesa di Santo Michele) na Tinjanu je sedaj podružnična cerkev župnije Škofije.

Cerkev stoji v strnjenem delu vasi, na cerkvenem zemljišču.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Na Tinjanu zgodovinski viri omenjajo cerkev že ob koncu 13. stoletja. Sedanja cerkev sv. Mihaela je morala biti zgrajena v zadnji četrtini 17. stoletja, saj koprski škof Paolo Naldini v svojem Krajepisu omenja staro zakristijo, priključeno novi cerkvi, pa tudi leta 1700 prenovljene oltarje in zvonik.

Župnija Tinjan je bila združena z župnijo Škofije 1. januarja 2005, cerkev sv. Mihaela je s tem postala podružnična cerkev. [2]

Zunanjost cerkve

[uredi | uredi kodo]

Cerkev je enoladijska, s pravokotno zaključenim prezbiterijem. Vhod v cerkev je pod masivnim zvonikom. Na zunanji steni zakristije je vzidana antična glava, za katero domnevajo, da je iz rimskega obdobja.

Notranjost cerkve

[uredi | uredi kodo]

Ravni leseni strop v cerkveni ladji in v prezbiteriju je belo prepleskan, brez poslikav, v prezbiteriju je malo ponižan. Ladja se na desni strani odpira v polkrožno polkupolasto kapelo, zgrajeno leta 1919.

Notranja oprema

[uredi | uredi kodo]

Glavni oltar iz sivega in rdečega marmorja, z oltarno mizo, je posvečen nadangelu Mihaelu in je bil zgrajen pred letom 1700, ko ga v krajepisu omenja škof Paolo Naldini. Na levi in desni strani sta na kamnitih postavkih kipa sv. Mihaela in sv. Blaža. Pred slavoločno steno prezbiterija sta kipa Srca Jezusovega in svetnice Ivane Orleanske.

Drugi marmorni oltar sv. Antona Puščavnika je v zgornjem delu polkrožno zaključen in kockasto dekoriran.

Tretji oltar v polkrožni kapeli je posvečen Mariji. Oltar je izdelan iz sivega marmorja ter je moderno oblikovan.

Zvonik

[uredi | uredi kodo]

Vhod v cerkev je pod zvonikom, ki ga krasi kamniti relief Križnega iz leta 1704, z nečitljivim napisom.

Zvonovi

[uredi | uredi kodo]

Od dveh zvonov v zvoniku je eden počen. Na enem od njih, ki naj bi bil izdelan iz srebrne litine, je letnica 1634.

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1325«. Geografski informacijski sistem kulturne dediščine. Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  2. Krempač, Štefan (1910). Naša župnija Škofije: ob 50-letnici. Župnija Škofije. str. 22. COBISS 13464881.
  • Krampač, Štefan: Naša župnija Škofije: ob 50-letnici Škofije: Župnija, 2010 (COBISS)

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]