Ravena
| Ravenna | |
|---|---|
| Občina (comune) | |
| Comune di Ravenna | |
 Ravena |
|
  Ravenna |
|
| Koordinati: 44°25′N 12°12′E / 44.417°N 12.200°EKoordinati: 44°25′N 12°12′E / 44.417°N 12.200°E | |
| Država |  Italija |
| Dežela | Emilia-Romagna |
| Pokrajina | Ravena (RA) |
| Ustanovitev | 89 pr. n. št. (kot federalno mesto Rimske republike) |
| Frazioni | Casalborsetti, Lido di Savio, Lido di Classe, Lido di Dante, Lido Adriano, Marina di Ravenna, Punta Marina Terme, Porto Corsini, Porto Fuori, Marina Romea, Ammonite, Camerlona, Mandriole, Savarna, Grattacoppa, Conventello, Torri, Mezzano, Sant'Antonio, San Romualdo, Sant'Alberto, Borgo Montone, Fornace Zarattini, Piangipane, San Marco, San Michele, Santerno, Villanova di Ravenna, Borgo Sisa, Bastia, Borgo Faina, Carraie, Campiano, Casemurate, Caserma, Castiglione di Ravenna, Classe, Coccolia, Ducenta, Durazzano, Filetto, Fosso Ghiaia, Gambellara, Ghibullo, Longana, Madonna dell'Albero, Massa Castello, Mensa Matellica, Osteria, Pilastro, Roncalceci, Ragone, Santo Stefano, San Bartolo, San Zaccaria, Savio, S. Pietro in Trento, San Pietro in Vincoli, San Pietro in Campiano |
| Upravljanje | |
| • Župan | Fabrizio Matteucci (Demokratska stranka) |
| Površina | |
| • Skupno | 652,89 km2 |
| Nadmorska višina | 4 m |
| Prebivalstvo (31. marec 2011) | |
| • Skupno | 159.497 |
| • Gostota | 240 preb./km2 |
| Demonim | Ravennati |
| Časovni pas | CET (UTC+1) |
| • Poletje (DST) | CEST (UTC+2) |
| Poštna številka | 48121 - 48125 |
| Klicna koda | 0544 |
| Zavetnik | sveti Apolinarij |
| Dan | 23. julij |
| Spletna stran | Uradna spletna stran |
| Unescova svetovna dediščina | |
| Uradno ime | Zgodnjekrščanski spomeniki v Ravenni |
| Kriterij | Kulturni: i, ii, iii, iv |
| Referenca | 788 |
| Vpis | 1996 (20. zasedanje) |
Ravena (italijansko Ravenna) je mesto s 159.754 prebivalci[1] in je sedež pokrajine Ravenna ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10 km oddaljena od morja.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Ravena je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5. in 6. stoletju n. št., ko je bila glavno mesto Zahodnorimskega cesarstva in most med rimskim in bizantinskim svetom. Leta 402 je Honorij zapustil Rim in razglasil Raveno za prestolnico zahodnega rimskega cesarstva. Cesar Avgust je zgradil pristanišče (današnji Classe) v katerega je lahko priplulo 250 ladij. Vdori barbarov so privedli v Raveno ostrogotska vladarja Odoakerja (476-493) in Teodorika (493-526), slednji je postal kristjan. Oba sta olepšala mesto z mogočnimi poslopji. Leta 540 so Raveno osvojili Bizantinci, v njihovim imenu so od tod vladali eksarhi. Mesto je prejelo številne privilegije od cesarja Justinjana in cesarice Teodore. V tem obdobju se je v mestu naglo širilo krščanstvo.
V Raveni je pokopan Dante Alighieri, kljub prošnjam Firenčanov, da bi ga prepeljali tja, kjer se je rodil.
Sklic[uredi | uredi kodo]
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Ravena |
 |
Wikipotovanje vsebuje popotniški vodič, ki se nanaša na: Ravenna |
- Catholic Encyclopedia: Ravenna's early history and its monuments
- Deborah M. Deliyannis, Ravenna in Late Antiquity (Cambridge University Press, 2010).
- Uradna spletna stran turističnega urada
