Ravena

Ravena Ravenna
Občina (comune)
Comune di Ravenna
Ravena
Ravena Geografski položaj v Italiji
Koordinati: 44°25′N 12°12′E
Država	Italija
Dežela	Emilia-Romagna
Pokrajina	Ravena (RA)
Ustanovitev	89 pr. n. št. (kot federalno mesto Rimske republike)
Frazioni	Casalborsetti, Lido di Savio, Lido di Classe, Lido di Dante, Lido Adriano, Marina di Ravenna, Punta Marina Terme, Porto Corsini, Porto Fuori, Marina Romea, Ammonite, Camerlona, Mandriole, Savarna, Grattacoppa, Conventello, Torri, Mezzano, Sant'Antonio, San Romualdo, Sant'Alberto, Borgo Montone, Fornace Zarattini, Piangipane, San Marco, San Michele, Santerno, Villanova di Ravenna, Borgo Sisa, Bastia, Borgo Faina, Carraie, Campiano, Casemurate, Caserma, Castiglione di Ravenna, Classe, Coccolia, Ducenta, Durazzano, Filetto, Fosso Ghiaia, Gambellara, Ghibullo, Longana, Madonna dell'Albero, Massa Castello, Mensa Matellica, Osteria, Pilastro, Roncalceci, Ragone, Santo Stefano, San Bartolo, San Zaccaria, Savio, S. Pietro in Trento, San Pietro in Vincoli, San Pietro in Campiano
Upravljanje
• Župan	Fabrizio Matteucci (Demokratska stranka)
Površina
• Skupno	652,89 km2
Nadm. višina	4 m
Prebivalstvo  (31. marec 2011)
• Skupno	159.497
• Gostota	240 preb./km2
Demonim	Ravennati
Časovni pas	UTC+1 (CET)
• Poletje (DST)	UTC+2 (CEST)
Poštna številka	48121 - 48125
Klicna koda	0544
Zavetnik	sveti Apolinarij
Dan	23. julij
Spletna stran	[Uradno spletno mesto Uradno spletno mesto]
Unescova svetovna dediščina
Uradno ime	Zgodnjekrščanski spomeniki v Ravenni
Kriterij	Kulturni: i, ii, iii, iv
Referenca	788
Vpis	1996 (20. zasedanje)

Ravena (italijansko Ravenna) je mesto s 159.754 prebivalci in je sedež pokrajine Ravenna v deželi Emilija-Romanja, ter pomembno industrijsko središče. Nekoč je bila pristaniško mesto, sedaj je okoli 10 km oddaljena od morja.

Zgodovina

Ravena je doživela svojo najslavnejšo dobo v 5. in 6. stoletju n. št., ko je bila glavno mesto Zahodnorimskega cesarstva in most med rimskim in bizantinskim svetom. Leta 402 je Honorij zapustil Rim in razglasil Raveno za prestolnico zahodnega rimskega cesarstva. Cesar Avgust je zgradil pristanišče (današnji Classe) v katerega je lahko priplulo 250 ladij. Vdori barbarov so privedli v Raveno ostrogotska vladarja Odoakerja (476-493) in Teodorika (493-526), slednji je postal kristjan. Oba sta olepšala mesto z mogočnimi poslopji. Leta 540 so Raveno osvojili Bizantinci, v njihovim imenu so od tod vladali eksarhi. Mesto je prejelo številne privilegije od cesarja Justinjana in cesarice Teodore. V tem obdobju se je v mestu naglo širilo krščanstvo.

V Raveni je pokopan Dante Alighieri, kljub prošnjam Firenčanov, da bi ga prepeljali tja, kjer se je rodil.

Glej tudi

• seznam mest v Italiji

Zunanje povezave

• Catholic Encyclopedia: Ravenna's early history and its monuments
• Deborah M. Deliyannis, Ravenna in Late Antiquity (Cambridge University Press, 2010).
• Uradna spletna stran turističnega urada