Amalasunta

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Amalasunta
Amalaswinþa
kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva
Nuremberg chronicles f 143r 3.jpg
Vladanje534-535
PredhodnikAtalarik, sin
NaslednikTeodahad
Rojstvo495
Ravena
Smrt30. april 535
Lake Bolsena[d]
ZakonecTragvila
Evtarik
OtrociAtalarik
Matasunta
OčeTeodorik Veliki
MatiAvdofleda

Amalasunta ali Amalasvinta (gotsko Amalaswinþa) je bila hčerka kralja Teodorika Velikega in od leta 526 do 534 kraljica ostrogotskega Italskega kraljestva, * okoli 495, Ravena, Italsko kraljestvo, † 30. april 535, otok Martana, Italsko kraljestvo.

Bila je dobro izobražena in je tekoče govorila gotsko, latinsko in grško.

Regentka za sina Atalarika[uredi | uredi kodo]

Amalasunta se je prvič tajno poročila s sužnjem Tragvilom, katerega je njena mati ubila. Leta 515 se je poročila z ostrogotskim plemičem Evtarikom, ki je pred tem živel v Vizigotskem kraljestvu na Iberskem polotoku. Evtarik je kmalu umrl in za seboj pustil dva otroka, sina Atalarika in hčerko Matasunto. Ko je Teodorik Veliki leta 526 umrl, ga je nasledil mladoletni vnuk Atalarik, v njegovem imenu pa je kot regentka vladala Amalasunta. Mati mu je poskušala omogočiti šolanje v tradicionalnem rimskem duhu, čemur se je gotsko plemstvo uprlo in zahtevalo, da mora biti vzgojen v duhu gotskega vojaka in da se mora opijati kot ostali barbari. Pretirano pitje je povzročilo njegovo prezgodnjo smrt.

Kraljica[uredi | uredi kodo]

Otok Martana na jezeru Bolsena

Amalasunta je bila med gotskim plemstvom zelo nepriljubljena. Vzdrževala je tesne stike z bizantinskim cesarjem Justinijanom I. in mu dovolila, da uporabi Sicilijo za odskočno desko za Belizarjev napad na Vandale v severni Afriki. Po sinovi smrti je postala kraljica. Njen sovladar je bil sorodnik Teodahad, ki jo je kasneje izdal. Plemstvo se ji je uprlo in jo izgnalo na otok Martana na jezeru Bolsena v Toskani, kjer so jo leta 535 ubili. Ostrogotski kralj je postal Teodahad.

Zapuščina[uredi | uredi kodo]

Justinijan I. je po njeni smrti poslal v Italijo svojega generala Belizarja in začel bizantinsko-gotsko vojno, ki se je končala z osvojitvijo cele Italije in odstavitvijo kralja Teodahada.

Zanimivost[uredi | uredi kodo]

Po njej se imenuje asteroid 650 Amalasunta.

Viri[uredi | uredi kodo]

Primarni viri[uredi | uredi kodo]

  • Jordanes, Romana et Getica, Berlin, 1822
  • Kasiodor, Variae, Berlin, 1894
  • Prokopij Cezarejski, De bello Gothico, Lipsia, 1905
  • Prokopij Cezarejski, Anecdota, Lipsia, 1906
  • Gregor Tourski, Libri Historiarum XV, Hannover, 1942

Sekundarni vir[uredi | uredi kodo]

  • AA. VV., Cassiodoro. Dalla corte di Ravenna al Vivarium di Squillace, Rubbettino editore, Soveria Mannelli, 1993
Amalasunta
Rojen: 495 Umrl: 30. april 535
Vladarski nazivi
Predhodnik:
Teodorik Veliki
regentka Italskega kraljestva
526-534
Naslednik:
Amalasunta
Teodahad
Predhodnik:
Atalarik
kraljica Italskega kraljestva
534-535
Naslednik:
Teodahad