Mikojan-Gurevič MiG-21
Mikojan-Gurevič MiG-21SMT »fishbed-K« | ||
---|---|---|
![]() | ||
Opis | ||
Tip | enosedni večnamenski jurišnik/lovec prestreznik | |
Posadka | 1 | |
Prvi polet | 1957 | |
Uveden v službo | 1959 | |
Proizvajalec | Mikojan-Gurjevič | |
Mere | ||
Dolžina | 13.46 m | |
Razpon kril | 7.15 m | |
Višina | ||
Površina kril | 23 m² | |
Teže | ||
Prazno | 5.450 kg | |
Opremljeno | ||
MTOW | 7.750 kg | |
Pogon | ||
Motor | en Tumanjski R-13 turboreaktiven | |
6.600 kgp | ||
Zmogljivost | ||
Največja hitrost | 2.230 km/h, Mach 2.1 na višini 12.000 m | |
Bojni dolet | 500 km | |
Najdaljši dolet | 1.100 km | |
Operativna višina | 18.000 m | |
Hitrost vzpona | ||
Obremenitev kril | ||
Pospešek/Teža | ||
Oborožitev | ||
Topovi | dva 23mm topova | |
Bojni tovor | 1.500 kg bombe in izstrelki bomb in izstrelkov ali 4 rakete zrak-zrak AA-2 | |
Drugo |
Mikojan-Gurevič MiG-21 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-21, angleško Mikoyan-Gurevich MiG-21) je najbolj razširjeno sodobno lovsko prestrezniško vojaško letalo, saj je bilo izdelano več kot 15.000 letal v 15. izpeljankah.
Natovo kodno ime za to letalo je »fishbed«.
Zasnova in razvoj letala[uredi | uredi kodo]
Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V vietnamski vojni so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg Sovjetske Zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na Kitajskem, kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako J-7, leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev.
Izpeljanke[uredi | uredi kodo]
- Ye-5 - prototip
- Ye-6 - prototip
- MiG-21 - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu
- MiG-21PF - omejena vsevremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim radarjem
- MiG-21PFS - lovec prestreznik s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za RATO enote
- MiG-21FL - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in RATO nastavkov
- MiG-PFM - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS
- MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki
- MiG-21M - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA
- MiG-21R - taktična izvidniška izpeljanka
- MiG-21MF - močnejši, a lažji motor R-13-30
- MiG-21RF - izvidniška izpeljanka MiG-21MF
- MiG-21SMT - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim tankom za gorivo in ECM zmožnostjo
- MiG-21bis - večnamenski lovec tretje generacije
- MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 motorjem
- MiG-21U - šolska izpeljanka; NATO kodno ime »mongol«
- F-7 - Ljudska republika Kitajska licenčna izpeljanka
- MiG-21-93 - posodobljena izpeljanka (Rusija)
- MiG-21-2000 - posodobljena izpeljanka (Izrael-Romunija)
Uporabniki[uredi | uredi kodo]
- Afganistan,
- Alžirija,
- Angola,
- Azerbajdžan,
- Bolgarija,
- Češka,
- Egipt,
- Etiopija,
- Gvineja,
- Gvineja-Bissau,
- Hrvaška,
- Jemen,
- Indija,
- Irak,
- Jugoslavija,
- Kambodža,
- Kongo,
- Kuba,
- Laos,
- Libija,
- Madagaskar,
- Mali,
- Mongolija,
- Nigerija,
- Poljska,
- Romunija,
- Severna Koreja,
- Slovaška,
- Sudan,
- Sirija,
- Uganda,
- Ukrajina,
- Vietnam,
- Zambija.
Bojna uporaba[uredi | uredi kodo]
- vietnamska vojna
- izraelsko-arabske vojne
- arabske vojne
- slovenska osamosvojitvena vojna
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mikojan-Gurevič MiG-21 |