Mikojan-Gurevič MiG-21
| Mig-21 "Fishbed" | |
|---|---|
 | |
| Jugoslovanska verzija MiG-21F-13 Pivka | |
| Vloga | prestreznik |
| Izvor |  Sovjetska zveza
|
| Proizvajalec/-ci | Mikojan-Gurevič |
| Krstni polet | 16. junij 1955 |
| Uveden | 1959 MiG-21F "Fishbed-B" |
| Upokojen | 1990 Nemčija, 1991 Rusija, 2001 Madžarska, 2003 Polska, 2005 Češka, 2008 Ukraina, 2015 Bulgarija, 2020 Srbija |
| Status | Operativen |
| Glavni uporabniki | Vojno letalstvo Sovjetske zveze (zgodovinsko) Jugoslovanske letalske sile (zgodovinsko) Hrvaško vojno letalstvo Indijsko vojno letalstvo |
| Izdelovan | 1959–1985 |
| Število izdelanih | 11.496 |
| Izpeljanke | Čengdu J-7 |
Mikojan-Gurevič MiG-21 Natovo kodno ime »Fishbed« (rusko Микоян и Гуревич МиГ-21, angleško Mikoyan-Gurevich MiG-21) je najbolj razširjeno reaktivno nadzvočno lovsko prestrezniško vojaško letalo 20. stoletja, saj je bilo izdelano več kot 15.000 letal v 15. izpeljankah.
Jugoslovansko vojno letalstvo je z letali Mig 21 Fishbed nadomestilo: 121 dnevnih lovcev F-86E Sabre,130 nočnih lovcev F-86D Sabre Dog in 231 lovskih bombnikov F-84 Thunderjet, v letih 1962-1991 je v uporabi imelo skupaj 261[1] letal Mig 21 v različnih izvedenkah (Bis/PFM/M/MF/F-13/UM/US/R), leta 1987 so jih začeli postopoma zamenjevati z dvomotornimi letali Mig-29 Fulcrum z 16 dostavljenimi v prvi dobavi.
Letalo Mig-21bis (1972; Izdeliye 75; "Fishbed-L/N") ima porabo goriva[2]:
- 2 400 lit/h pri režimu križarjenja
- 5 400 lit/h pri 100% suhem režimu
- 15 000 lit/h pri dodatnem zgorevanju prve stopnje
- 19 800 lit/h pri dodatnem zgorevanju druge stopnje
Zasnova in razvoj letala[uredi | uredi kodo]
.jpg)
Razvijati so ga začeli na začetku petdesetih let prejšnjega stoletja, prvi prototip pa je vzletel leta 1955. Javnosti so ga prvič predstavili leta 1956. V uporabo pri sovjetskem vojaškem letalstvu je vstopil leta 1959. Letala MiG-21 so sodelovala v številnih vojaških akcijah in vojnah kot lovci in prestrezniki. V vietnamski vojni so predstavljala najmočnejše orožje vietkongovskih letalskih sil. Poleg Sovjetske Zveze je letala MiG-21 uporabljalo več kot trideset vojaških letalstev, vključno z nekaj "na Zahod orientiranimi". Nekaj različic MiG-21 so izdelovali tudi zunaj Sovjetske Zveze, na Kitajskem, kjer so leta 1964 začeli z licenčno proizvodnjo pod oznako J-7, leta 1984 pa so začeli izdelovati modernejšo licenčno kopijo z oznako F-7. Kljub relativno stari zasnovi letala MiG-21 v nekaterih vojaških letalstvih uporabljajo še danes. Na Češkem so jih celo prilagodili NATO standardom. Za ta letala, ki so trenutno še v uporabi sta Izrael v sodelovanju z Romunijo in Rusija izdelala načrte za posodobitev.
Izpeljanke[uredi | uredi kodo]
Generacija nič (1954-1956)[uredi | uredi kodo]
- Ye-5 (1956; Izdeliye 500 in zdeliye 65) - prototip,
Generacija ena (1957-1961)[uredi | uredi kodo]
- Ye-6 (1957; NATO "Fishbed-A") - pred produkcijske verzije
- MiG-21F (1959; Izdeliye 72; NATO "Fishbed-B") - osnovna izpeljanka; prestreznik v lepem vremenu
- MiG-21F-13 (1960; Izdeliye 74; NATO "Fishbed-C") - dnevni lovec kratkega dosega masovno proizvajan
Trenažerji
- MiG-21U (1961; Izdeliye 66-400; NATO "Mongol-A") - šolska izpeljanka; NATO kodno ime »mongol«
Generacija dva (1961-1966)[uredi | uredi kodo]
- MiG-21PF (1961; Izdeliye 76; NATO "Fishbed-D") - vse vremenska izpeljanka z iskalnim in sledilnim radarjem
- MiG-21PFS (1963; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-D/F") - lovec prestreznik s posodobljeno izpušno šobo in nastavki za RATO enote
- MiG-21FL (1965; Izdeliye 77) - izvozna rezličica MiG-21PFS brez posodobljene izpušne šobe in RATO nastavkov
- MiG-PFM (1964; Izdeliye 94; NATO "Fishbed-F") - posodobljena izpeljanka MiG-21PFS
- MiG-21PFMA - lovec druge generacije z večjo hrbtno grbo in štirimi podkrilnimi bombnimi nastavki
Generacija tri (1968-1972)[uredi | uredi kodo]
- MiG-21M (1968; Izdeliye 96; NATO "Fishbed-J") - izvozna izpeljanka MiG-21PFMA
- MiG-21R (1965; Izdeliye 03/94R; NATO "Fishbed-H") - taktična izvidniška izpeljanka
- MiG-21MF (1970; Izdeliye 96F; NATO "Fishbed-J") - močnejši, a lažji motor R-13-30
- MiG-21RF (Izdeliye 76A) - izvidniška izpeljanka MiG-21MF
- MiG-21SMT (1971; Izdeliye 50; NATO "Fishbed-K") - aerodinamično izboljšana izpeljanka MiG-21MF s povečanim tankom za gorivo in ECM zmožnostjo
- MiG-21bis (1972; Izdeliye 75; NATO "Fishbed-L/N") - večnamenski lovec tretje generacije
- MiG-21Mbis - posodobljen MiG-21bis s posodobljeno zračno šobo, elektoniko in R-25 motorjem
Izpeljanke[uredi | uredi kodo]
- Čengdu J-7 - Ljudska republika Kitajska licenčna izpeljanka
Retrofitirane verzije[uredi | uredi kodo]
- MiG-21-93 (1995) - posodobljena izpeljanka (Rusija)
- MiG-21-2000 - posodobljena izpeljanka (Izrael-Romunija)
Uporabniki[uredi | uredi kodo]
- Afganistan,
- Alžirija,
- Angola,
- Azerbajdžan,
- Bolgarija,
- Češka,
- Egipt,
- Etiopija,
- Gvineja,
- Gvineja-Bissau,
- Hrvaška,
- Jemen,
- Indija,
- Irak,
- Jugoslavija,
- Kambodža,
- Kongo,
- Kuba,
- Laos,
- Libija,
- Madagaskar,
- Mali,
- Mongolija,
- Nigerija,
- Poljska,
- Romunija,
- Severna Koreja,
- Slovaška,
- Sudan,
- Sirija,
- Uganda,
- Ukrajina,
- Vietnam,
- Zambija.
Bojna uporaba[uredi | uredi kodo]
- Vietnamska vojna 1955-75
- Arabsko-izraelski konflikti 1967-82
- Indijsko-pakistanska vojna leta 1971
- Libijsko-egipčanska vojna leta 1977
- Ogadenska vojna 1977-78
- Iransko-iraška vojna 1980-88
- Slovenska osamosvojitvena vojna 1991
- Hrvaška osamosvojitvena vojna 1991-95
- Sirska državljanska vojna 2011
Specifikacije (MiG-21bis)[uredi | uredi kodo]
Podatki iz Jane's all the world's aircraft, 1992–93[3]
Splošne značilnosti
- Posadka: 1
- Dolžina: 14,7 m (48 ft 3 in) brez pitotove cevi
- Razpon kril: 7.154 m (23.471 ft 2 in)
- Višina: 41 m (134 ft 6 in)
- Površina kril: 23 m2 (250 sq ft)
- Aeroprofil: root: TsAGI S-12 (4.2%); tip: TsAGI S-12 (5%)[4]
- Bruto teža: 8.725 kg (19.235 lb) with two R-3S missiles
- Maks. vzletna teža: 8.800 kg (19.401 lb) unprepared or metal planking runway
- 9.800 kg (21.605 lb) paved runway with standard wheels and tyres
- 10.400 kg (22.928 lb) paved runway with larger wheels and tyres
- Pogon letala: 1 × Tumansky R-25-300 afterburning turbojet, 4.018 kN (903.000 lbf) potisk motorjev suh potisk, 6.958 kN (1.564.000 lbf) z dodatnim zgorevanjem
Zmogljivost
- Maks. hitrost: 2.175 km/h (1.351 mph; 1.174 kn) / M2.05 at 13.000 m (43.000 ft)
- 1.300 km/h (810 mph; 700 kn) / M1.06 at sea level
- Landing speed: 250 km/h (160 mph; 130 kn)
- Doseg: 660 km (410 mi; 356 nmi) clean at 11.000 m (36.089 ft)
- Višina leta: 17.500 m (57.415 ft)
- Čas do višine: 17.000 m (55.774 ft) in 8 minutes 30 seconds
- Razmerje potisk/teža: 0.76
- Take-off run: 830 m (2.723 ft)
- Landing run with SPS and brake parachute: 550 m (1.804 ft)
Oborožitev
- Strelno orožje: 1 × internal 23 mm Gryazev-Shipunov GSh-23L autocannon with 200 rounds
- Pritrditvena mesta: 5 (4 underwing + 1 ventral, reserved for fuel droptanks) with provisions to carry combinations of:
- Rakete: 4 × S-24 or 4× UB-16-57 rocket pods (4×16 57mm rockets)
- Izstrelki: ;* Air-to-air missiles:
- Bombe: 2 × 500 kg (1,100 lb) and 2 × 250 kg bombs
Sklici in reference[uredi | uredi kodo]
- ↑ "Paluba.info".
- ↑ "um.dcs.world: MiG-21Bis Fuel Consumption".
- ↑ Lambert, Mark; Munson, Kenneth; Taylor, Michael J.H., ur. (1992). Jane's all the world's aircraft, 1992–93 (83rd izd.). Coulson, Surrey, UK: Jane's Information Group. str. 214–216. ISBN 978-0710609878.
- ↑ Lednicer, David. "The Incomplete Guide to Airfoil Usage". m-selig.ae.illinois.edu. Pridobljeno dne 16 April 2019.
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
 |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mikojan-Gurevič MiG-21 |
 | Ta članek o vojaškem zrakoplovu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |