Mikojan-Gurevič MiG-19

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
MiG-19
Mig-19
Vloga Lovsko letalo
Proizvajalec/-ci Mikojan-Gurevič
Krstni polet 18. september 1953
Predstavljen Marec 1955
Status V omejeni uporabi
Glavni uporabniki Sovjetske letalske sile
Kitajske letalske sile
Število izdelanih 2 172 (brez proizvodnje na Kitajskem)
Različice Šenjang J-6
Nanchang Q-5

Mikojan-Gurevič MiG-19 (rusko Микоян и Гуревич МиГ-19) (NATO oznaka: "Farmer") je bil sovjetski dvomotorni enosedežni reaktivni lovec druge generacije. Bil je prvo sovjetsko serijsko proizvajano letalo, ki je lahko letelo hitreje od zvoka v ravnem letu in prvi operativni nadzvočni lovec na svetu. Njegov ameriški konkurent je North American F-100 Super Sabre in deloma tudi novejša McDonnell Douglas F-4 Phantom II in Republic F-105 Thunderchief

20. aprila 1952 je OKB-155 dobil nalogo za razvoj novega letala I-340", ki je bil baziran na Mig-17. Za razliko je novo letalo imelo dva motorja Mikulin AM-5 s potiskom 19,6 kN vsak. Letalo naj bi doseglo Mach 1 na višini 2000 metrov in imelo največjo višino leta 17 500 metrov. Nov lovec je imel tovarniško oznako "SM-1" in je bil dokončan marca 1952.

Prototip je imel probleme s presurizacijo in motorji, ki so se velikokrat ugasnili in delovali sunkovito. Potem so uporabili nadgrajene motorje AM-5A, vsak z 21.1 kN potiska, letalo je komaj preseglo hitrost zvoka, zato so uporabili motorje AM-5F z dodatnim zgorevanjem. Novo letalo je dobilo oznako "I-360", (tovarniško "SM-2")

SM-2 so zgradili leta 1952 in je imel 1,6 metra daljši turp od SM-1, manjši razpon kril (9,04 m) in večjo težo 6802 kg. SM-2 je imel tudi novo krilo s 55° naklonom.

MiG-19 s štirimi Kaliningrad K-5 raketami zrak-zrak

Tudi to letalo je imelo številne probleme, največja težava je bil eksplozija v letu zaradi pregrevanja gorivnih tankov, ki so bili nameščeni med motorji. Uporaba zračne zavore pri velikih hitrostih je povzročila dvig nosu. Piloti so imeli težave pri uvajanju na novo letalo. Z drugim prototipom "SM-9/2" so z aerodinamičnimi rešitvami deloma odpravili probleme.

Zgradili so okrog 5500 MiG-19, najprej v Sovjetski zvezi in Čehoslovaški, potem pa tudi na Kitajskem kot Šenjang J-6. Bojno je bil uporabljen med Vietnamsko vojno, Šestdnevno vojno in Bangladeško vojno.

Vsi sovjetsko zgrajeni Mig-19 so bili enosedeženi, kitajski trenažer JJ-6 pa je bil dvosedežni.

Pozneje ga je v Sovjetski zvezi nadomestil bolj sposobni Mikojan-Gurevič MiG-21

Tehnične specifikacije (MiG-19S)[uredi | uredi kodo]

MiG-19

Podatki iz OKB MiG Aircraft and History[1]

Splošne karakteristike

Zmogljivost

Oborožitev

  • Strelno orožje: 3x 30 mm NR-30 topi (75 naboje za tope na krilih, 55 nabojev za top na trupu)
  • Nosilci za orožje: 4 pod krili, največ 1000 kg[2]  and provisions to carry combinations of:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "MiG-19 Characteristics." OKB MiG Aircraft and History. Retrieved: 15 September 2012.
  2. ^ http://www.historyofwar.org/articles/weapons_mig19.html
  • Butowski, Piotr (with Jay Miller). OKB MiG: A History of the Design Bureau and its Aircraft. Leicester, UK: Midland Counties Publications, 1991. ISBN 0-904597-80-6.
  • Crosby, Francis. Fighter Aircraft. London: Lorenz Books, 2002. ISBN 0-7548-0990-0.
  • Davies, Peter E. USAF F-4 Phantom MiG Killers 1972-73. Osprey Combat Aircraft #55. ISBN 1-84176-657-7.
  • Ethell, Jeffrey and Alfred Price. One Day in a Very Long War: May 10, 1972, Air Combat, North Vietnam. New York: Random House, 1989. ISBN 978-0-517-07934-8.
  • Hobson, Chris (2001). Vietnam Air Losses, United States Air Force, Navy, and Marine Corps Fixed-Wing Aircraft Losses in Southeast Asia 1961-1973. Hinckley : Midland Publishing. ISBN 1-85780-115-6. 
  • Koenig, William and Peter Scofield. Soviet Military Power. Greenwich, Connecticut: Bison Books, 1983. ISBN 0-86124-127-4.
  • Michel III, Marshall L. Clashes: Air Combat Over North Vietnam 1965-1972. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press, 1997. ISBN 1-55750-585-3.
  • Nicolle, David and Tom Cooper. Arab MiG-19 and MiG-21 Units in Combat. London: Osprey Publishing, 2004. ISBN 1-84176-655-0.
  • Robinson, Anthony. Soviet Air Power. London: Bison Books, 1985. ISBN 0-86124-180-0.
  • Sherwood, John D. Fast Movers: Jet Pilots and the Vietnam Experience. New York: Free Press, 1999. ISBN 0-312-97962-2.
  • Smith, Philip E. and Peggy Herz. Journey Into Darkness: The Gripping Story of an American POW's Seven Years Trapped Inside Red China During the Vietnam War. New York: Pocket, Simon & Schuster, 1992. ISBN 0-671-72823-7.
  • Sweetman, Bill and Bill Gunston. Soviet Air Power: An Illustrated Encyclopedia of the Warsaw Pact Air Forces Today. London: Salamander Books, 1978. ISBN 0-517-24948-0.
  • Toperczer, Istvan. MiG-17 and MiG-19 Units of the Vietnam War (Osprey Combat Aircraft: 25). Oxford, UK: Osprey, 2001. ISBN 1-84176-162-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]