Suhoj Su-7

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Su-7
Su-7BKL
Vloga Lovski bombnik/Jurišnik
Proizvajalec/-ci Suhoj OKB
Krstni polet 7. september 1955
Predstavljen 1959
Upokojen 1990
Glavni uporabnik Sovjetske letalske sile
Indijske letalske sile
Izdelovan 1957-1972
Število izdelanih 1847
Izpeljanke Suhoj Su-17

Suhoj Su-7 (NATO oznaka: Fitter-A) je bil enomotorni reaktivni nadzvočni lovski bombnik, ki so ga zasnovali v Sovjetski zvezi v 1950ih. Sprva je bil zasnovan kot taktični nizkovišinski lovec za letalske dvoboje, vendar ni bil posebno uspešen. Kasneje se je uveljavil kot jurišnik in lovski bombnik. Su-7 je bil trdoživ in preprost, vendar je pa imel kratek doseg in majhen bojni tovor.

Poljski Su-7

Poganjal ga je reaktivni motor z dodatnim zgorevanjem Ljulka AL-7. Največja hitrost na višini je bila 2150 km/h. Na podlagi Su-7 so razvili bolj zmogljivega Suhoj Su-17.

Specifikacije (Su-7BKL)[uredi | uredi kodo]

Sukhoi Su-7 3-view line drawing.svg

Podatki iz Green,

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 16,80 m (55 ft 1 in)
  • Razpon kril: 9,31 m (30 ft 7 in)
  • Višina: 4,99 m (16 ft 4 in)
  • Površina kril: 34 m² (366 ft²)
  • Teža praznega letala: 8937 kg (lb)
  • Naložena teža: 13570 kg (29915)
  • Maks. vzletna teža: 15210 kg (33530 lb)
  • Pogon letala: 1 × Ljulka AL-7F-1 Turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem
    • Potisk motorjev (suh): 66,6 kN (14980 lbf)
    • Potisk motorjev z dodatnim zgorevanjem: 94,1 kN (22150 lbf)
  • *Kapaciteta goriva: 3220 kg (7100 lb)

Zmogljivost

  • Maks. hitrost: 1150 km/h (620 vozlov, 715 mph, Mach 0,94) na nivoju morja; 2150 km/h (1160 vozlov, 1335 mph) na višini
  • Doseg: 1650 km (890 nmi, 1025 milj)
  • Višina leta: 17600 m (57740 ft)
  • Hitrost vzpenjanja: 160 m/s (31500 ft/min)
  • Obremenitev kril: 434,8 kg/m² (89,05 lb/ft²)
  • Razmerje potisk/teža: 0,71
  • Vzletna razdalja: 950 m (3120 ft)
  • Pristajalna razdalja: 700 m (2300 ft)

Oborožitev

  • 2 × 30 mm Nudelman-Rihter NR-30 top, vsak z 80 naboji
  • Do 2000 kg (4410 lb) bomb ali rezervoarjev, možna tudi uporaba taktične jedrske bombe
  • Glej tudi[uredi | uredi kodo]


    Bibliografija[uredi | uredi kodo]

    • Nijboer, Donald; Patterson, Dan (2003). Cockpits of the Cold War. Eden Prairie, Ontario: The Boston Mills Press. ISBN 9781550464054.
    • Wheeler, Barry C. (1992). The Hamlyn Guide to Military Aircraft Markings. London: Chancellor Press. ISBN 1-85152-582-3.

    Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]