Ljulka AL-7

Ljulka AL-7F

Ljulka AL-7 je turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem, ki ga je razvil Arkhip Mihailovič Ljulka. Razvit je bil za pogon bombnika Il-54, pozneje pa tudi za Su-9 'Fishpot' in Tu-128 'Fiddler'. Aprila 1956 je Suhoj S-1 z motorjem AL-7F presegel Mach 2. Reaktivni leteči čoln Berijev Be-10 je uporabljal različico brez dodatnega zgorevanja.

Specifikacije (AL-7F)

• Tip: turboreaktivni motor z dodatnim zgorevanjem
• Dolžina: 6650 mm
• Premer: 1300 mm
• Teža: 2010 kg (4430 lb)

• Kompresor: 9-stopnejski aksialni
• Največji potisk: 67,1 kN (15075 lbf) suh, 98,1 kN (22050 lbf) z dodatnim zgorevanjem
• Tlačno razmerje: 9,5:1
• Temperatura ob vstopu v turbino: 860 °C (1580 °F)
• Specifična poraba goriva:
• 95,0 kg/(h·kN) (0,94 lb/(h·lbf)) prosti tek
• 98,9 kg/(h·kN) (0.97 lb/(h·lbf)) vojaška moč
• 229,0 kg/(h·kN) z dodatnim zgorevanjem
• Razmerje potisk/teža: 3,4

Glej tudi

• Ljulka AL-21
• Ljulka AL-31
• Seznam letalskih motorjev

Bibliografija

• Gunston, Bill. World Encyclopedia of Aero Engines. Cambridge, England. Patrick Stephens Limited, 1989. ISBN 1-85260-163-9

Zunanje povezave

• AL-7 on LeteckeMotory.cz (cs)