North American F-86D Sabre

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
F-86D/K/L Sabre "Dog"
Jugoslovanska izvidniška verzija IF-86D v Pivki
Vloga Vsevremenski prestreznik
Proizvajalec/-ci North American Aviation
Krstni polet 22. december 1949
Predstavljen 1952
Upokojen 1974 Jugoslavija
Glavni uporabniki USAF
Italijanske letalske sile
Jugoslovanske letalske
Venezuelske letalske sile
Število izdelanih 2 847
Cena enote F86D
$343 839 1949 ($3.73 miljona v 2020)
Razvit iz North American F-86 Sabre
Izstreljevalci raket
Mighty Mouse raketa
F-86D Jugoslovanka lovska verzija
Napreden kokpit za 1950-ta z radarjem dosega 50km in avtopilotom
F-86D in Mighty Mouse rakete

North American F-86D/K/L Sabre (imenovan tudi "Sabre Dog" ali "Dog Sabre") je bil ameriški transonični reaktivni vsevremenski prestrezenik iz začetka 1950ih. Zasnovan je bil na podlagi dnevnega lovca F-86 Sabre, vendar je F-86D imel večji trup, 25% močnejši motor z dodatnim zgorevanjem - forsažom. F-86D je 18 novembra 1952 serijska številka 51-2945 postavil svetovni hitrostni rekord v horizontalnem letu 1,124 km/h (607 kts, 0,918 Mach) s pilotom stotnikom J. Slade Nash, ki je letel s to hitrostjo v dolžini 3 km preko Soltonovega jezera v južni Kaliforniji na višini le 125 ft (38 m). Hitrostni rekord v horizontalnem letu je 16 julija 1953 izboljšal podpolkovnik William F. Barns, na isti ruti letenja kot je bil postavljen prejšnji rekord, z letalom F-86D serijska številka 51-6145 na hitrost 1,152 km/h (622 kts, 0,940 Mach). F86D ima spremenjen nos v primerjavi s svojim predhodnikom F-86, s katerim si deli samo 25% skupnih delov. Letalo lahko v rahlem spuščanju zaradi močnega motorja prebije hitrost zvoka brez težav. Letalo je imelo namerilni radar dosega 48km in 24 raket zrak-zrak oz. zrak-zemlja Mk 4 FFAR - Mighty Mouse dosega 7 km z hitrostjo 1.4 Mach spravljenih v uvlačljivi lanser v trupu. Avtopilot je bil tri kanalni in je lahko letel glede na VOR, ILS vertikalno in horizontalno in po nastavljeni smeri ter višini, letalo je omogočalo letenje v vseh vremenskih pogojih, kabina je bila pod pritiskom, opremljeno je bilo tudi s tehnologijo proti zaledenitvi (anti-ice) vetrobrana, konusa in vstopnika motorja. Kontrole letenja so bile popolnoma hidravlične s sintetičnim občutkom, ki je bil premo sorazmeren s hitrostjo in odklonom krmilnih površin, višinski rep je bil v celoti gibljiv, na krilih so bila avtomatska predkrilca, nadzor nad motorjem je bil elektronski v primeru okvare pa je imel standby mehanski regulator motorja. Imel je tudi zaviralno padalo za zaustavitev na stezi, opravljivo nosno kolo in raketni sedež z minimalno varno višino izstrelitve 30m (100 ft) od tal. Letalo je bilo v primerjavi z vzhodnimi letali neprimerljivo naprednejše in udobnejše za pilota je pa zahtevalo višji nivo usposobljenosti vzdrževanja in specialna znanja iz letalske elektronike in moderne avionike. Skupaj je bilo zgrajenih 2 837 letal.

Po takratnem standardu je F-86D uporabljal vrhunsko avioniko. Večina letal z radarjem je bila takrat dvosedežnih s pilotom in operaterjem radarja, medtem ko je bil F-86D enosed. Napredek na področju elektronike in avionike je prepričali inženirje, da lahko tehnologija nadomesti radarskega operaterja. Letalo so v operaciji vodili do cilja z zemeljskim nadzorom, na razdalji približno 50 kilometrov pa je pilot cilj zaklenil z vgrajenim radarjem AN/APG-7. Sistem za opravljanje z ognjem E-4 z integriranim elektronskim analognim računalnikom AN/APA-84 je nato določil smer za prestrezanje cilja in elektronsko identifikacijo ciljev v zraku. V določenem času je E-4 signaliziral, da je čas za izstrelitev raket, letalo je z namerilnim radarjem in avtopilotom usmeril v tarčo. F-84D je zaradi naprednih sistemov v letalu zahteval največ usposabljanja od vseh letal v takratnem inventarju ameriških zračnih sil. Pri tem je treba spomniti, da se je letalo lahko uporabljalo podnevi in ponoči v vizualnih in instrumentalnih vremenskih pogojih ter tudi v pogojih znane zaledenitve.

Jugoslovanske letalske sile so komercialno kupile 130 letal F-86D, ki so operirala v obdobju 1961-1974 v dveh variantah: lovski F-86D z raketami in izvidniški IF-86D s tremi električnimi kamerami Kodak Aero Ektar K-24 W/178mm 5x5 lečo namesto raket in svetilnimi letalskimi bombami. Tehnično gledano so bila letala F-86D tehnološko najnaprednejša v uporabi v zgodovini Jugoslovanskih letalskih sil, zadnje generacije Mig-21 niso uspele doseči njegovih radarskih zmogljivosti in avtomatskega prepoznavanja na tako velikih razdaljah. Tipično je imela eskadrilja 24 letal in 16 pilotov. Bazirani so bili na letališču v Zagrebu: 82 letalska brigada: 184 izvidniška eskadrilja 20x IF-86D in 352 izvidniška eskadrilja ter 117 lovskem polku 31x F-86D in letališču Skopje: 83 letalska brigada: 254 lovski polk F-86D.

Specifikacije (F-86K)[uredi | uredi kodo]

Kodak Aero Ektar K-24 fotoaparat v izvidniški varianti IF-86D
F-86D USAF Ramstein 1954
F-86K Luftwaffe 1965
North American F-86K Sabre

Podatki iz Flight Manual F-86K

Splošne karakteristike

  • Posadka: 1
  • Dolžina: 40 ft 3 in (12,27 m)
  • Razpon kril: 37 ft 1.5 in (11,31 m)
  • Višina: 15 ft 0 in (4,57 m)
  • Teža praznega letala: 13 518 lb (6 132 kg)
  • Maks. vzletna teža: 19 975 lb (9 060 kg)
  • Load Factor:+5.6G, -2G oz. +5G, -2G z odvržnimi rezervoarji

Zmogljivost

  • Neprekoračljiva hitrost: 1.17 Mach v rahlem spuščanju (774 kts, 1435 km/h)
  • Maks. hitrost: 0.94 Mach 7 min (622 kts, 1152 km/h) 0.88 Mach 24 min (582 kts, 1078 km/h)
  • Potovalna hitrost: 0.8 Mach (529 kts, 954 km/h)
  • Hitrost porušitve vzgona: 123 kts (228 km/h) landing confinguration 105 kts (195 km/h)
  • Doseg: 740 NM (1 370 km)
  • Višina leta: 50 000 ft (15 240 m)
  • Hitrost vzpenjanja: 12 150 ft/min (62 m/s)
  • Max hitrost za odmetavanje rezervoarjev: 220 vozlov (407 km/h)
  • Max hitrost zakrilc: 195 vozlov (362 km/h)
  • Max hitrost premikanja koles in pristajalnih luči: 185 vozlov (343 km/h)
  • Pristajalna hitrost: 140 vozlov (260 km/h)
  • Max hitrost voženja z odprto kabino: 50 vozlov (93 km/h)

Oborožitev

Letalska elektronika
Bojno-vremenski radar AN/APG-36 doseg 48 km (osveževanje na 3,5 sekund)

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Allward, Maurice. F-86 Sabre. London: Ian Allen, 1978. ISBN 0-7110-0860-4.
  • Angelucci, Enzo (1987). The American Fighter: The Definitive Guide to American Fighter Aircraft From 1917 to the Present. New York: Orion Books. ISBN 9780517565889.
  • Curtis, Duncan. North American F-86 Sabre. Ramsbury, UK: Crowood, 2000. ISBN 1-86126-358-9.
  • Dorr, Robert F. F-86 Sabre Jet: History of the Sabre and FJ Fury. St. Paul, Minnesota: Motorbooks International Publishers, 1993. ISBN 0-87938-748-3.
  • Käsmann, Ferdinand C.W. Die schnellsten Jets der Welt: Weltrekord- Flugzeuge (in German). Oberhaching, Germany: Aviatic Verlag-GmbH, 1994. ISBN 3-925505-26-1.
  • Knaack, Marcelle Size (1978). Encyclopedia of US Air Force Aircraft and Missile Systems: Volume 1 Post-World War II Fighters 1945-1973. Washington, DC: Office of Air Force History. ISBN 0-912799-59-5.
  • Swanborough, F. Gordon. United States Military Aircraft Since 1909. London: Putnam, 1963. ISBN 0-87474-880-1.
  • Wagner, Ray. American Combat Planes - Second Edition. Garden City, New York: Doubleday and Company, 1968. ISBN 0-370-00094-3.
  • Wagner, Ray. The North American Sabre. London: Macdonald, 1963. No ISBN.
  • Westrum, Ron. Sidewinder. Annapolis, Maryland: Naval Institute Press, 1999. ISBN 1-55750-951-4.
  • Wilson, Stewart (2000). Combat Aircraft since 1945. Fyshwick, Australia: Aerospace Publications. ISBN 1-875671-50-1.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]