Mikojan-Gurevič MiG-31

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
MiG-31
Ruski MiG-31 v letu
Vloga Prestreznik
Proizvajalec/-ci Mikojan-Gurevič
Krstni polet 16.september 1975
Predstavljen 6. maj 1981
Status V uporabi
Glavni uporabniki Ruske letalske sile
Kazahstanske letalske sile
Število izdelanih okrog 400
Razvit iz Mikojan-Gurevič MiG-25

Mikojan-Gurevič MiG-31 (rusko Микоян МиГ-31; NATO oznaka: Foxhound) je nadzvočni dvomotorni prestreznik, ki naj bi nadomestil MiG-25. Letalo so zasnovali v biroju Mikojan-Gurevič v takratni Sovjetski zvezi.

MiG-25, ki je povzročil zaskrbljenost na zahodu, je imel veliko hitrost (3,2 Macha), hitrost vzpenjanja in višino leta, vendar to ni prišlo brez kompromisov na drugih področjih. Letalo je imelo majhno manevrirnost in ga je bilo težko uporavljati na nizkih višinah. Hitrost je bila omejena na 2,83 Mach-a, pri Mach 3,2 je bila možnost poškodb motorjev.

Razvoj naslednika Mig-25 se je začel z Ye-155MP (rusko Е-155МП), ki je prvič poletel 16. septembra 1975. Čeprav zgleda precej podoben, je imel podaljšan trup in je bil v veliko pogledih novo letalo.

Najpomembnejša novost je bil modern radar, ki je imel sposobnost gledanja gor in dol (lociranje tarč pod in nad letalom) in možnost sledenja več tarčam hkrati. Omogočil je Sovjetskim letalskih silam prestrezanje letal na dolgih razdaljah.

MiG-31 leta 1989

Podobno kot na njegovem predhodniku Mig-25 je bilo tudi o Mig-31 na zahodu veliko špekulacija o sposobnostih. Viktor Belenko, ki je dezertiral na Japonsko z Migom-25 je poročal o "Super Foxbat"u, ki naj bi imel možnost prestrezanja manevrirnih raket

A-50 in MiG-31 lahko delita radarsko sliko.[1]Mig-31 naj bi efektivno deloval tudi, če nasprotnik uporablja sisteme za elektronsko bojevanje in lažne termalne vabe z IR rakete. Štirje prestrezniki Mig-31 lahko pokrivajo 800-900 km široko fronto.

Proizvodnja Miga-31 se je začela leta 1994[2]S časom so modificirali letalo z novo avioniko, večnamenski radar, sistem HOTAS, LCD MFD, nove rakete zrak-zrak Vympel R-77, različne rakete zrak-zemlja, protirdarsko raketo Kh-31 in podatkovnimi povezavami z drugimi letali. [3] Projekt do moderniziranja flote v MiG-31BM se je začel leta 2010.[4][5]

Mig-31

Rusija namerava naslednika do leta 2020 in upokojiti vse Mig-31 do 2028. Začel se je razvoj novega MiG-41.[6]

Mig-31E

Mig ima turboventilatorske motorje, za razliko od truboreaktivnih na Mig-25. Vitkost krila je majhna in sicer 2,94. Ima dva vertikalna repa in dvosedežnim kokpit, na zadnjem sedežu leti operater orožja.[7]

Shema

Tehnične specifikacije[uredi | uredi kodo]

  • Posadka: 2
  • Dolžina: 22,69 m (74 ft 5 in)
  • Razpon kril: 13,46 m (44 ft 2 in)
  • Višina: 6,15 m (20 ft 2 in)
  • Površina kril: 61,6 m² (663 ft²)
  • Prazna teža: 21 820 kg (48 100 lb)
  • Naložena teža: 41 000 kg (90 400 lb)
  • Maks. vzletna teža: 46 200 kg (101 900 lb)
  • Motorji: 2 × Soloviev D-30F6 turbofan
  • Potisk (suh): 93 kN (20 900 lbf) vsak
  • Potisk z dodatnim zgorevanjem: 152 kN (34 172 lbf) vsak
  • Maks. hitrost: Mach 2,93 (3 000 km/h, 1 860 mph) na višini in 1,2 Mach (1 500 km/h, 930 mph) na nizki višini
  • Bojni radij: 1 450 km (900 mi) pri Mach 0,8/ 720 km (447 mi) pri Mach 2,35
  • Največji dolet: 3 300 km (2 050 mi)
  • Višina leta (servisna): 20 600 m (67 600 ft)
  • Obremenitev kril: 665 kg/m² (136 lb/ft²)
  • Razmerje potisk/teža: 0,85
  • Največja g-obremenitev: 5 g

Orožje:[uredi | uredi kodo]

  • 1× GSh-6-23 23 mm top z 260 naboji
  • 4× R-33 (AA-9 'Amos') ali 6× R-37 (AA-X-13 'Arrow')(280km) rakete zrak-zrak z dolgim dosegom
  • 4× R-33 rakete zrak-zrak z dolgim dosegom (304km)
  • (?)× Kh-31 rakete zrak-zemlja z dolgim dosegom (200km)
  • (?)× Р-33 AA-9 «Amos» 120km, Р-33S (1999) 160km.
  • 4× R-60 (AA-8 'Aphid')
  • 4× R-73 (AA-11 'Archer') IR rakete zrak-zrak
  • 4× R-77 (AA-12 'Adder') rakete zrak-zrak s srednjim dosegom (100км) za visokohitrostne in visokomanevrirne tarče (12 g)
  • Protiradarske rakete Kh-31P (AS-17 'Krypton') in Kh-58 (AS-11 'Kilter')

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici in reference[uredi | uredi kodo]

  1. ↑ http://vpk-news.ru/articl/15752
  2. ↑ http://www.encyclopaedia-russia.ru/article.php?id=599
  3. ↑ "Russian air force completing MiG-31BM modernization program. Retrieved: 24 January 2011.
  4. ↑ Skrynnikov, R. "Defense: Russian air force completing MiG-31BM modernization program." RIA Novosti, 13 August 2010. Retrieved: 17 August 2010.
  5. ↑ Ankov, Vitaliy. "Russia to modernize 60 MiG-31 interceptors by 2020." RIA Novosti, 2 January 2012. Retrieved: 25 November 2012.
  6. ↑ Russia to Field MiG-31 Replacement by 2020 - Rian.ru, April 11, 2013
  7. ↑ How the Mig-31 repelled the SR-71 Blackbird from Soviet skies

Bibliografija[uredi | uredi kodo]

  • Eden, Paul, ur. (2004). Encyclopedia of Modern Military Aircraft. London: Amber Books. ISBN 1-904687-84-9. 
  • Gordon, Yefim. MiG-25 'Foxbat,' MiG-31 'Foxhound:" Russia's Defensive Front Line. Hinckley, UK: Midland Publishing, 1997. ISBN 1-85780-064-8.
  • Spick, Mike (2000). The Great Book of Modern Warplanes. St. Paul, Minnesota: MBI Publishing Company. ISBN 9780760308936. 
  • Wilson, Stewart (2000). Combat Aircraft since 1945. Fyshwick, Australia: Aerospace Publications. ISBN 1-875671-50-1. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Mikojan-Gurevič MiG-31
Vzpostavljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Mikojan-Gurevič_MiG-31&oldid=5119167«