Elektronsko bojevanje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Elektronsko bojevanje (angl. Electronic Warfare, EW) je vsaka vojaška akcija, kjer se uporablja elektromagnetno valovanje ali usmerjena energija za nadzor elektromagnetnega spektra za neposreden napad na nasprotnika ali pa onemogočanje nasprotnikove uporabe elektromagnetnega spektra z zagotavljanjem nemotene lastne uporabe le-tega. Uporaba prijemov elektronskega bojevanja ni omejena samo na uporabo radijskega valovanja.

Delitev elektronskega bojevanja[uredi | uredi kodo]

Elektronsko bojevanje se deli na tri veje:

  • Elektronska podpora se ukvarja z iskanjem in prestrezanjem elektromagnetnih signalov z namenom določanja njihovega položaja in vrste oddajnika, kar koristi pri zbiranju informacij o položaji in sposobnosti nasprotnika. Elektronske podpore kljub podobnosti ne smemo enačiti s prestrezanjem eletromagnetnega valovanja za namene zbiranja obveščevalnih informacij ali prisluškovanju radijskim komunikacijam ali za zbiranje podatkov o nasprotnikovih elektronskih sistemih (SIGINT).
  • Elektronski napad (včasih imenovan elektronski protiukrepi - ECM) je ime za metode, ki nasprotniku preprečujejo uspešno uporabo elektronskih sredstev, kot so senzorji in komunikacije (motenje elektronskih naprav) z namenom zmanjševanja bojne zmožnosti. Po novejših definicijah v to kategorijo spada tudi uporaba protiradarskih orožij in orožij z usmerjeno energijo z namenom uničenja nasprotnikovih elektronskih zmogljivosti.
  • Elektronska zaščita služi zaščiti lastnih sil pred delovanjem nasprotnikovih elektronskih protiukrepov. V to kategorijo sodijo prijemi za oteževanje prestrezanja elektromagnetnih signalov, preprečevanje širjenja neželjenih signalov in tudi ukrepi za zmanjšanje radarske opaznosti.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]