North American P-51 Mustang

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
North American P-51D Mustang
P-51D Mustangi 375. lovske eskadrilje 8. zračne armade sredi leta 1944. Letala so opremljena s po dvema odvrgljivima rezervoarjema za gorivo, kar je omogočalo polete vse do Berlina in nazaj.
Vloga lovsko letalo, lovski bombnik
Izvor Združene države Amerike
Proizvajalec/-ci North American Aviation
Krstni polet 26. oktobra 1940
Uveden 1942
Status iz aktivne vojaške rabe umaknjen leta 1984, še vedno v civilni rabi
Glavni uporabniki Vojno letalstvo Kopenske vojske ZDA (USAAF)
Kraljevske zračne sile (RAF)
Kitajski nacionalisti
številni ostali
Število izdelanih več kot 15.000[1]
Cena enote 50.985 US$ leta 1945[2]
Izpeljanke North American F-82 Twin Mustang
Piper PA-48 Enforcer
Rolls-Royce Mustang Mk.X
Mustang P-51A Razorback (z motorjem Allison)
Izvidniški Mustang P-51C v barvah 332. lovske skupine, sestavljene iz Afroameričanov (Tuskegee Airmen)

North American P-51 Mustang je bil ameriški enosedežni lovec in lovski bombnik dolgega doleta med drugo svetovno vojno, v korejski vojni in tudi še v vietnamski vojni in drugih oboroženih spopadih.

Zasnova in uporaba[uredi | uredi kodo]

Zasnovali in izdelali so ga po britanski specifikaciji. Prototipni NA-73X so predstavili 9. septembra 1940, le 102 dneva po podpisu pogodbe, prvič je poletel 26. oktobra.[3] Mustang je bilo prvo letalo, ki so zanj uporabili krila z novim laminarnim profilom.

Mustang je bil sprva zasnovan za motor Allison V-1710, ki pa je imel na večjih višinah zelo omejene sposobnosti; ameriški dnevni bombniški napadi visoko letečih bombnikov so se odvijali ravno na teh višinah. V RAF-u ga uporabljali so kot izvidniško letalo in kot lovski bombnik (Mustang Mk I). Angleži so mu tudi dali ime Mustang. Na britanski predlog so mu v različici P-51B in C vgradili veliko boljši motor Rolls-Royce Merlin, ki je povsem spremenil Mustangove sposobnosti v višinah nad 4.500 m in mu povečal zmogljivosti, primerljjive z nemškimi lovci (zlasti Bf-109) .[4][nb 1] Končni različici, P-51D in P-51K, sta bili opremljeni z motorjem Packard V-1650-7 (licenčni Packardov motor je imel povsem drugačno vpetje na trup kot Merlin) z dvostopenjskim in dvohitrostnim kompresorjem. Spoznamo ju po kapljičastem pokrovu kabine, ki je omogočal odlično vidljivost.[6] Oborožen je bil s šestimi .50 " (12.7 mm) Browningovimi strojnicami.

Od konca leta 1943 so v ameriški 8. zračni armadi za lovsko spremstvo bombnikov v napadih na nacistično Nemčijo uporabljali različico P-51B. Od sredine leta 1944 jo je v enotah postopoma nadomeščala različica P-51D. V 2. taktični zračni armadi RAF in v ameriški 9. zračni armadi so z Merlini opremljene Mustange uporabljali zlasti kot lovske bombnike, pri čemer se je pokazala njegova neprimernost za jurišnika za napade na tleh, saj je bil hladilni sistem motorja zelo ranljiv za zadetke. Uporaba Mustanga v obeh vlogah je pripomogla, da je v drugi polovici leta 1944 moč Luftwaffe znatno opešala.[7] Nekateri menijo, da je k temu znatno pripomogla tudi uporaba letala P-47 Thunderbolt.[8]

Rajhsmaršal Hermann Göring, vrhovni poveljnik nemške Luftwaffe, naj bi dejal: »Ko sem videl Mustange nad Berlinom, sem vedel, da je igre konec.«[9][10]

P-51 je bil v uporabi tudi v zavezniških letalstvih v Sredozemlju in Severni Afriki, v omejenem številu tudi na pacifiškem bojišču proti Japonski. Piloti so v času druge svetovne vojne s tem letalom sestrelili 4.950 sovražnikovih letal, več so jih le s Hellcati.[nb 2]

Na začetku korejske vojne je bil Mustang glavni lovec Združenih narodov, dokler te vloge niso prevzeli reaktivni lovci prve generacije, zlasti F-86 Sabre. Po tem so Mustange uporabljali zlasti kot lovske bombnike. Kljub reaktivnim letalom je Mustang pri nekaterih letalstvih ostal v uporabi do vse zgodnjih 1980-ih let. Po zaključku 2. svetovne in korejske vojne so veliko letal predelali za civilno rabo, zlasti za hitrostne letalske tekme, kasneje pa so jih vedno bolj obnavljali v veteranska letala za nastope na letalskih mitingih (War Birds).

Letalo v medijih[uredi | uredi kodo]

Z Mustangi je bila, po prehodu s P-47 Thunderboltov, opremljena 332. lovska skupina, sestavljena iz Afroameričanov. O tej enoti je George Lucas leta 2012 posnel film »Red Tails« (Rdeči repi)[12]

Specifikacije (P-51D Mustang)[uredi | uredi kodo]

Shematski prikaz letala P-51D Mustang

Pogon: propelersko letalo
Dolžina: 9,83 m
Razpon kril: 11,28 m
Višina: 4,08 m
Površina kril: 21,83 m²
Prazna teža: 3.465 kg
Polna teža: 4.175 kg
Največja vzletna teža: 5.490 kg
Motor: Packard V-1650 (licenca R-R Merlin)
Tip motorja: 12-valjni V vodno hlajeni motor
Moč motorja: 1.490 KM/1.111 kW [13]
Najvišja hitrost: 703 km/h (na višini 7.600 m)
Potovalna hitrost: 580 km/h
Minimalna vzgonska hitrost: 160 km/h
Dolet: 2.755 km (z dodatnimi rezervoarji)
Najvišja višina: 12.800 m
Hitrost vzpenjanja: 16,3 m/s

Oborožitev:

  • 6× .50 " (12,7mm) M2 Browning strojnice s skupaj 1.880 naboji
  • 2× pritrdilni mesti za do 907 kg bomb
  • 6× ali 10× T64 5.0 in (127 mm) H.V.A.R rakete (od P-51D-25, P-51K-10 dalje)

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Medtem ko so z Merlini opremljeni Mustangi v primerjavi z Allison različicami na višinah nad 4.500 m izkazovali znatno višje končne hitrosti, pa je samo mit, da naj bi bil z Merlini izboljšan tudi dolet; odvisno od okoliščin, sta obe različici imeli podobno dolg dolet.[5]
  2. ^ Med zavezniškimi letali je po številu zračnih zmag P-51 na drugem mestu, za palubnim Grumman F6F Hellcat.[11]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "North American P-51D Mustang." National Museum of the United States Air Force, 2 April 2011. Pridobljeno: 17. januar 2012.
  2. ^ Knaack 1978.
  3. ^ Kinzey 1996, str. 5.
  4. ^ Kinzey 1996, str. 56.
  5. ^ Kinzey 1996, str. 57.
  6. ^ Kinzey 1997, str. 10–13.
  7. ^ Gunston 1984, str. 58.
  8. ^ "USAF Historical Study 70." Tactical Operations of the Eighth Air Force 6 June 1944 to 8 May 1945, Appendix 3, p. 241.
  9. ^ Bowen 1980[potrebna stran]
  10. ^ Sherman, Steven. "Aces of the Eighth Air Force in World War Two." Ace pilots, junij 1999. Pridobljeno: 7. avgust 2011.
  11. ^ Tillman 1996, str. 78–79.
  12. ^ "Red Tails (2012)". IMDb. Pridobljeno dne 16.5.2014. 
  13. ^ "Objects: A19520106000 – Packard (Rolls-Royce) Merlin V-1650-7." Smithsonian National Air and Space Museum, Collections Database.

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Bowen, Ezra. Knights of the Air (Epic of Flight). New York: Time-Life Books, 1980. ISBN 0-8094-3252-8.
  • Gunston, Bill. Aerei della seconda guerra mondiale (in Italian). Milan: Peruzzo editore, 1984. No ISBN.
  • Kinzey, Bert. P-51 Mustang in Detail & Scale: Part 1; Prototype through P-51C. Carrollton, Texas: Detail & Scale Inc., 1996. ISBN 1-888974-02-8
  • Knaack, Marcelle Size. Encyclopedia of U.S. Air Force Aircraft and Missile Systems: Volume 1 Post-World War II Fighters 1945–1973. Washington, D.C.: Office of Air Force History, 1978. ISBN 0-912799-59-5.
  • Tillman, Barrett. Hellcat Aces of World War 2. London: Osprey Aerospace, 1996. ISBN 1-85532-596-9.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]