Grumman F4F Wildcat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Grumman F4F Wildcat
F4F-3 new pitot tube of later model.jpg
Grumman F4F Wildcat (podatki za F4F-3)
Tip: palubno lovsko letalo
Posadka: 1
Prvi polet: 2. september 1937
Uvedeno v službo: december 1940
Proizvajalec: Grumman, ZDA
Dolžina: 8,76 m
Razpon kril: 11,58 m
Višina: 3,6 m
MTOW: 3.176 kg
Motor: Pratt & Whitney R-1830-76 Twin Wasp 14-valjni zvezdasti zračno hlajen motor s 1.200 KM/900 kW
Največja hitrost: 531 km/h
Bojni dolet: 1.360 km
Operativna višina: 12.000 m
Mitraljezi: štiri .50 " (12,7 mm) M2 Browning, 450 nabojev na mitraljez
Bojni tovor: dve 45 kg bombi ali
Drugo: dva 220 l dodatna rezervoarja
Uporaba: druga svetovna vojna


Grumman F4F Wildcat (Divja mačka) je bil ameriški palubni lovec druge svetovne vojne.

To letalo je bilo kar uspešno v boju z japonskimi letali. Ni bilo hitro, a je to pomanjkljivost delno nadoknadilo z okretnostjo. Wildcat je bil oborožen s štirimi strojnicami .50 " (12,7 mm) in je bil najbolj učinkovit v načinu "streljaj in zbeži".

Kot vsa Grummanova letala je bil zelo robusten, bil je enostaven za gradnjo in lahek za vzdrževanje. Imel je zgibna krila, s katerimi so v podpalubnih hangarjih prihranili zelo veliko prostora oz. so lahko povečali število letal. Za primerjavo: dva Wildcata z iztegnjenimi krili sta v širino zavzemala toliko prostora, kot pet (5) F4F z zloženimi krili. Ta zgibna krila (Sto-Wing) so bila Grummanov patent in jih je potem podedoval tudi Wildcatov naslednik Hellcat. Krila so se zložila vzporedno ob trup letala, tako kot zložijo svoja krila ptice.

Po uvedbi Hellcata sredi leta 1943, so Wildcate umaknili z velikih letalonosilk, Grumman jih je nehal izdelovati. Proizvodnjo so nato nadaljevali v tovarnah General Motorsa vse do konca vojne. F4F Wildcati so postali glavni palubni lovci manjših spremljevalnih letalonoslik (Escort Carrier). Te so bile s krajšo pristajalno stezo edino primerne za Wildcate.

Leta 1943 ga je zamenjal precej boljši F6F Hellcat.

S F4F Wildcatom je letel tudi največji letalski as Marinskega zbora Joseph J. "Joe" Foss. Dosegel je 26 zmag in prejel Kongresno medaljo časti (MoH).