Evropska komisija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
(Preusmerjeno s strani ELearning)
Evropska komisija
Ime v uradnih jezikih
bolgarsko: Европейска комисия
hrvaško: Europska komisija
češko: Evropská komise
dansko: Europa-Kommissionen
nizozemsko: Europese Commissie
angleško: European Commission
estonsko: Euroopa Komisjon
finsko: Euroopan komissio
francosko: Commission européenne
nemško: Europäische Kommission
grško: Ευρωπαϊκή Επιτροπή
madžarsko: Európai Bizottság
irsko: Coimisiún Eorpach
italijansko: Commissione europea
latvijsko: Eiropas Komisija
litvansko: Europos Komisija
malteško: Kummissjoni Ewropea
poljsko: Komisja Europejska
portugalsko: Comissão Europeia
romunsko: Comisia Europeană
slovaško: Európska komisia
slovensko: Evropska komisija
špansko: Comisión Europea
švedsko: Europeiska kommissionen
Pregled
Ustanovitev16. januar 1958 (1958-01-16)
Država
Politično teloEvropska Unija
VodjaPredsednik
Imenovalec telesaNominira ga Evropski svet in potrdi Evropski parlament
Glavni organKolegij komisarjev
Ministri
Odgovorni
  • Evropski parlament
  • Evropski svet
Sedež
Spletna stranec.europa.eu

Evropska komisija (uradno Komisija Evropske unije) je izvršilni organ Evropske unije. Sestavlja jo 28 komisarjev (predsednik je vštet). Vsaka država ima v komisiji po enega komisarja, ki upravlja svoj resor.

Komisijo od 1. decembra 2019 vodi Nemka Ursula von der Leyen.[1]

Naloge Evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Berlaymont - sedež Evropske komisije.

Postopek imenovanja[uredi | uredi kodo]

Evropski svet, ki odloča s kvalificirano večino, predlaga predsednika Komisije iz vrst zmagovite politične skupine na evrovolitvah. Nominiranca mora nato potrditi Evropski parlament. Sledi zbiranje ekipe, ko države članice nominirancu za predsednika komisije predlagajo komisarje. Izbrani komisarski ekipi mora dati soglasje Evropski svet, ki tudi o tem odloča s kvalificirano večino. Kandidati za komisarje imajo zaslišanja v odborih Evropskega parlamenta. Parlament mora nazadnje potrditi ekipo komisarjev. Če z delom kolegija komisarjev ni zadovoljen ga sme razpustiti.

Predlaga zakonodajo Parlamentu in Svetu EU[uredi | uredi kodo]

Komisija je v osnovi administrativni organ, a v evropski zakonodaji je edina pobudnica zakonodaje. To pomeni, da ima Komisija izključno pristojnost za pripravo predlogov novih pravnih aktov EU, ki jih predloži Parlamentu in Svetu EU. Cilj teh predlogov mora biti varovanje interesov Unije in njenih državljanov, ne pa interesov posameznih dejavnosti, lobijev, ali držav članic.

Komisija mora pred zakonodajo preučiti razmere in težave, ki bi zapletajo to ureditev. Komisija mora tako biti v stiku s številnimi interesnimi skupinami, evropskih ekonomsko-socialnim odborom in Odborom regij. Posvetuje se tudi z nacionalnimi parlamenti in vladami ter širšo javnostjo. Komisija predlaga ukrepe na ravni EU le v primeru, če težav ni mogoče učinkoviteje rešiti na nivoju državnih, lokalnih ali regionalnih oblasti. Evropska komisija lahko pripravlja predloge zakonodajnih aktov, o katerih nato odločata evropski parlament in Svet Evropske unije. S strokovnim osebjem zagotavlja tehnično izpopolnjene predloge in pomaga tudi kasneje v zakonodajnem postopku.

Upravlja in izvaja politike in proračun EU[uredi | uredi kodo]

Ima tudi izvršilno funkcijo – skrbi za izvajanje zakonodaje in v okviru tega sprejema podzakonske akte Unije, njene pristojnosti pa segajo tudi na oblikovanje skupnih politik in nadzorovanje evropskega proračuna. Komisija tako oblikuje programe, projekte in njihove izvajalce, nato pa nadzira izvajanje dejavnosti. Njihov nadzor je kasneje še enkrat pod nadzorom Evropskega računskega sodišča v omejenem obsegu. Komisija določa in usmerja pomembna sredstva na področju tehnologij in raziskav.

Izvršuje evropsko zakonodajo skupaj s Sodiščem EU[uredi | uredi kodo]

Pomembna naloga evropske komisije je zagotavljanje uresničevanje ustanovitvenih pogodb in kot »varuh pogodb« lahko pred evropskim sodiščem toži vse druge skupne ustanove, državo članico oziroma njeno pravno osebo (pred splošnim sodiščem).

Ko Komisija ugotovi, da posamezna članica EU ne spoštuje zakonodaje EU, najprej sproži pravni "postopek za ugotavljanje kršitev", ki je v osnovi spravne narave. Članica mora v določenem roku odgovoriti z odgovorom ali pojasnilom za svoje vedenje. Ob zaostritvi se kršitev preda Sodišču EU. Sodbe sodišča so zavezujoče tudi za ostale članice.

Zastopa EU navzven[uredi | uredi kodo]

Podpredsednik Komisije in Visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko v vseh pomembnih stvareh v posvetovanju s Evropskih svetom oblikuje zunanjo politiko Evropske unije. Komisija pa na nekaterih področjih lahko tudi sama predstavlja interese EU. To velja predvsem za področje trgovinske politike (tarife, carine), humanitarne pomoči in pogajanj o širitvi EU, končne dogovore pa potrjuje Svet EU. Evropska komisija pomembno zastopa enotna stališča v Svetovni trgovinski organizaciji.

Delovanje[uredi | uredi kodo]

Trenutna predsednica Evropske komisije je Ursula von der Leyen.

Sestavlja jo 28 članov (predsednik in 27 komisarjev), ki jih predlagajo države članice in jih potrdi evropski parlament. Komisija predstavnikov držav članic, imenovana tudi kolegij, se srečuje tedensko. Komisarji ne zastopajo interesov matičnih držav, ampak morajo v prvi vrsti skrbeti za splošne koristi in razvoj Unije. Komisija je za svoje delo odgovorna evropskemu parlamentu, ki ji lahko z dvotretjinsko večino izglasuje nezaupnico, kar lahko privede do odstopa celotne komisije.

Osebje Komisije je razdeljeno na enote (direktorati) in službe. Direktorati odgovarjajo generalnemu direktorju, ta pa neposredno enemu od komisarjev. Večina predlogov zakonodaje se oblikuje na ravni direktoratov.

Sestava Evropske komisije[uredi | uredi kodo]

Komisija ima 27 članov (komisarjev) iz 27 držav članic EU, vsaka po enega. Ima enega predsednika komisije, enega visokega predstavnika za zunanje zadeve (ki je hkrati eden izmed podpredsednikov komisije), prvega podpredsednika in še pet podpredsednikov. Vseh podpredsednikov komisije je sedem. Komisarjev, ki niso hkrati podpredsedniki komisije je torej dvajset. Komisarji so neodvisni strokovnjaki, vsak izmed njih (z izjemo predsednika, ki usklajuje in vodi komisijo), pa pokriva en sektor oz. portfelj. Imajo 5-letni mandat.

Komisija Ursule von der Leyen[uredi | uredi kodo]

Glej članek: Komisija Ursule von der Leyen

Komisija Jeana-Claudea Junckerja[uredi | uredi kodo]

Komisijo pod vodstvom Junkcerja, ki je pričela z delom 1. novembra 2014 in ga končala 30. novembra 2019, je sestavljo 28 komisarjev (vključno s predsednikom komisije), po eden iz vsake države članice.

Komisija Joséja Barrose[uredi | uredi kodo]

Prejšnja komisija pod vodstvom Joséja Durãa Barrosa, je pričela z delom 22. aprila 2010? 2004 in je mandat imela do 31. marca 2011?. 2014 Sestavljalo jo je 25 komisarjev, po eden iz vsake države članice. Kasneje ji je bil odobren podaljšan mandat s podobno sestavo.

Glej tudi:[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. »Ursula von der Leyen«. European Commission (v angleščini). 9. oktober 2019. Pridobljeno 5. januarja 2022.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]