Venezia (pokrajina)
| Glavno mesto | Venezia |
| Občine | Seznam 44 občin |
| Površina | 2.462 km² |
| Prebivalstvo | 829.418 (2005) |
| Gostota | 337 |
 |
|
Pokrajina Venezia (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia [provìnča di venècja]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Zavzema tudi otoke Beneške lagune. Meji na severu z deželo Furlanija - Julijska krajina, na jugovzhodu z Jadranskim morjem, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Padova in Treviso.
Vsebina |
Večje občine [uredi]
Glavno mesto so Benetke, ki štejejo skoraj 270.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):
| Občina | Prebivalcev |
|---|---|
| Venezia/Benetke | 268.736 |
| Chioggia | 50.857 |
| San Donà di Piave | 40.014 |
| Mira | 38.022 |
| Mirano | 26.245 |
| Spinea | 25.520 |
| Portogruaro | 25.162 |
| Jesolo | 23.988 |
Naravne zanimivosti [uredi]
Najbolj znana zanimivost pokrajine je seveda laguna, ki jo je UNESCO priznal skupaj z Benetkami za spomenik svetovne dediščine. Razprostira se preko 550 km² površine, od katere je samo 8 % kopnega (vključno z mestom Benetke) in 11 % več ali manj globokega morja (kanali). Ostala površina je blatna ravnica in slano močvirje.
Seznam zaščitenih področij:
- Krajinski park reke Sile (Parco naturale regionale del Fiume Sile)
- Krajinski park Lessinia (Parco naturale regionale della Lessinia)
- Naravni rezervat Bosco Nordio (Riserva naturale integrale Bosco Nordio)
Zgodovinske zanimivosti [uredi]
Ozemlje današnje pokrajine Venezia je sorazmerno ozek (25 km) pas, ki zavzema okoli 120 km obale. Za časa Beneške republike se je to področje delilo v Dogado (= doževa posest, torej središče mesta Benetke) in Stato da Mar (= država na morju). To ozemlje je bilo do devetega stoletja pod Bizantinci, in sicer najprej pod Ravenskim eksarhatom do leta 751, nato formalno direktno pod Bizancem. Po sporih z Bizantinci in koncu četrte križarske vojne (1204) je Stato da Mar dosegel največji razmah, saj je zasedel skoraj polovico Bizantinskega cesarstva.
Ostali predeli republike, torej notranjost današnje dežele Benečija, so se imenovali Stato da Tera (= država na suhem) in so pred priključitvijo republiki pripadali Langobardom in dinastijama Este in Ezzelini.
Viri [uredi]
- Istituto Nazionale di Statistica ISTAT
- Parchi e aree protette in Italia, Touring Club Italiano, 2003
- Lessico Universale Italiano Treccani 1968-1986
