Venezia (pokrajina)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Provincia di Venezia
Italijanska pokrajina Venezia
Glavno mesto Venezia
Občine Seznam 44 občin
Površina 2.462 km²
Prebivalstvo 829.418 (2005)
Gostota 337
Venezia posizione.png

Pokrajina Venezia (v italijanskem izvirniku Provincia di Venezia [provìnča di venècja]) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija. Zavzema tudi otoke Beneške lagune. Meji na severu z deželo Furlanija - Julijska krajina, na jugovzhodu z Jadranskim morjem, na jugu s pokrajino Rovigo in na zahodu s pokrajinama Padova in Treviso.

Večje občine[uredi | uredi kodo]

Glavno mesto so Benetke, ki štejejo skoraj 270.000 prebivalcev, ostale večje občine so (podatki 31.12.2006):

Občina Prebivalcev
Venezia/Benetke 268.736
Chioggia 50.857
San Donà di Piave 40.014
Mira 38.022
Mirano 26.245
Spinea 25.520
Portogruaro 25.162
Jesolo 23.988

Naravne zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Najbolj znana zanimivost pokrajine je seveda laguna, ki jo je UNESCO priznal skupaj z Benetkami za spomenik svetovne dediščine. Razprostira se preko 550 km² površine, od katere je samo 8 % kopnega (vključno z mestom Benetke) in 11 % več ali manj globokega morja (kanali). Ostala površina je blatna ravnica in slano močvirje.

Seznam zaščitenih področij:

Zgodovinske zanimivosti[uredi | uredi kodo]

Ozemlje današnje pokrajine Venezia je sorazmerno ozek (25 km) pas, ki zavzema okoli 120 km obale. Za časa Beneške republike se je to področje delilo v Dogado (= doževa posest, torej središče mesta Benetke) in Stato da Mar (= država na morju). To ozemlje je bilo do devetega stoletja pod Bizantinci, in sicer najprej pod Ravenskim eksarhatom do leta 751, nato formalno direktno pod Bizancem. Po sporih z Bizantinci in koncu četrte križarske vojne (1204) je Stato da Mar dosegel največji razmah, saj je zasedel skoraj polovico Bizantinskega cesarstva.

Ostali predeli republike, torej notranjost današnje dežele Benečija, so se imenovali Stato da Tera (= država na suhem) in so pred priključitvijo republiki pripadali Langobardom in dinastijama Este in Ezzelini.

Viri[uredi | uredi kodo]