Robbov vodnjak
Robbov vodnjak ali Vodnjak treh kranjskih rek je najznamenitejši ljubljanski vodnjak s skulpturami iz belega marmorja, dokončan leta 1751. Avtor vodnjaka, Francesco Robba, je zaradi dragega materiala ter dolgotrajnega postopka izdelave skoraj bankrotiral. V obliki personifikacij so upodobljene reke Sava, Krka in Ljubljanica. Stal je na Mestnem trgu pred ljubljansko Mestno hišo, na stičišču treh mestnih ulic, kjer je postavljena replika. Original je od avgusta 2008 v Narodni galeriji.
Vodnjak je nastal po zgledu rimskih vodnjakov, predvsem vodnjaka, ki stoji na trgu pred Panteonom in vodnjaka Gianlorenza Berninija, ki stoji na Piazzi Navoni v Rimu (Vodnjak štirih rek sveta, 1647-1651), v katerem je Bernini upodobil Donavo, Nil, Ganges in La Plato, ki označujejo štiri do takrat znane celine). Nad školjko vodnjaka na trgu Navona se dviga še visok egipčanski obelisk, takrat sveže odkritje, ki ga je Bernini v svojem delu moral vključiti na željo papeža Inocenca X. Robba ga je enostavno le želel imeti in ga je za svoj vodnjak kar izklesal. Njegove personifikacije so za razliko od Berninijevih manj dinamično razgibane ter manjše, Bernini je upodobil rečna božanstva (štiri reke) kot močne krepke moške postave v nadnaravni velikosti, ter jih obdal z bogatim ozadjem izklesanih pokrajin ter značilnim rastjem. Barok pri Robbovi stvaritvi pa se že rokokojsko umirja, kar potrjujejo letnice izvedbe - med vodnjakoma je razlike sto let.
Robbov vodnjak so večkrat popravljali, posebej po potresu leta 1895 in ob urejanju trga, ko je arhitekt Plečnik načrtoval dopolnjene tlake in nove stopnice. Zadnja prenova se je močno zavlekla in od prvih celostnih načrtov leta 1979 nadaljevala do pomladi leta 2006. Original so zaradi restavriranja in ogroženosti odstranili in zamenjali istega leta z repliko iz enakih materialov na Mestnem trgu. Original je po restavriranju postavljen v Narodni galeriji, kjer so zanj predvideli mesto v novejšem delu stavbe, ob vhodu. Dela, ki so po dolgih letih priprav rekonstruirala prvotno podobo stopnic in konfinov ob njih, je vodil Restavratorski center. Dela na repliki so delno izvajali kamnoseki iz Hotavelj.
[uredi] Viri
- Matej Klemenčič, Francesco Robba in beneško baročno kiparstvo v Ljubljani, Ljubljana, 1998.
- Miklavž Komelj, Robbov vodnjak v Ljubljani, Zbornik za umetnostno zgodovino, Nova vrsta, 34, Ljubljana 1998, str. 206-226.
[uredi] Glej tudi
| Wikimedijina zbirka ponuja več gradiva o temi: Robbov vodnjak |
|
|||||||||||||||||||||||||||||