Polhograjska graščina

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Polhograjska graščina
Polhov Gradec Manor Slovenia.JPG
Polhograjska graščina se nahaja v Slovenija
Polhograjska graščina
Geografska lega: Polhograjska graščina, Slovenija
LegaPolhov Gradec 61, Polhov Gradec
Občina Dobrova - Polhov Gradec
Koordinati46°4′5″N 14°18′50″E / 46.06806°N 14.31389°E / 46.06806; 14.31389Koordinati: 46°4′5″N 14°18′50″E / 46.06806°N 14.31389°E / 46.06806; 14.31389
ZgrajenoPozni srednji vek, prva četrtina 16. stol., sredina 17. stol
Spletna stranwww.grad-polhovgradec.si
Uradno ime: Polhov Gradec - Grad Polhov Gradec
Razglasitev30. april 1996
evid. št.1594[1]

Polhograjska graščina je dvorec v občini Dobrova – Polhov Gradec. Zemljišče obsega graščino, obzidani park pred njo, Neptunov vodnjak in stolp z uro.

Zgodovina graščine[uredi | uredi kodo]

Prvi grad je bil zgrajen na vzpetini nad cerkvijo po imenu Stari grad ali Kalvarija. Tega je poškodoval močan potres leta 1511 in kasneje kmetje v kmečkem uporu leta 1514. Po tem starega gradu niso več obnavljali.

Angleški stolp z uro

Temelji današnje polhograjske graščine segajo že v čas 13. in 14. stoletja, ko je na tem mestu stal stolpast dvor. Po potresu, ki je porušil stari grad na Kalvariji, so lastniki obnovili današnjo polhograjsko graščino ter jo povečali in utrdili pred Turki. Ko jo je konec 16. stoletja kupil baron Jurij Khisl, je graščina dobila novo podobo v renesančnem stilu.

Leta 1658 je njen lastnik postal Mark Anton Kunstl (pl. Baumgarten), ki je potem opustil svoj dotedanji priimek in grb ter prevzel stari grb izumrle rodbine baronov Polhograjskih. V njegovem času se je polhograjska rodbina razcvetela, saj je bil baron Kunstl ljubitelj umetnosti in razkošja. Dokončno je izoblikoval park pred graščino, uredil notranjost gradu ter postavil Neptunov vodnjak in angleški stolp z uro.

Zadnji potomec Polhograjske rodbine je graščino zapustil svojim petim hčerkam. Ena od njih, Antonija, se je poročila z bogatim grofom Rihardom Ursinijem Blagajem. V njegovem času je graščina postala središče naprednih razsvetljenskih idej. Grof Blagaj je bil ljubitelj botanike, zato je bil grajski park poln vrtnic.[2]

Graščina danes[uredi | uredi kodo]

Danes je graščina zelo dobro ohranjena. Leta 2008 je njeno upravljanje prevzel Tehniški muzej Slovenije, ki je v njenih prostorih uredil Muzej pošte in telekomunikacij. Obiskovalci v muzeju lahko poslušajo melodije poštnega roga, telefonirajo s pomočjo ročne in koračne telefonske centrale ter preizkusijo znanje Morsejeve abecede. V graščini je tudi Krajevni muzej. Polhograjska graščina omogoča poroke v poročni dvorani ali paviljonu v grajskem parku.

V grajskem parku stoji hiša, kjer so perice včasih prale perilo. V poslopju, ki je danes obnovljeno, pa so predstavljeni predmeti, ki so jih nekoč uporabljali v vsakdanjem življenju na podeželju. Razstavljeni so predmeti iz tekstilne, kmetijske in gozdarske zbirke Tehniškega muzeja Slovenije.

Neptunov vodnjak


Poleg pralnice sta danes ohranjeni tudi služabniška hiša (oz. pristava) in lipa, ki stoji v grajskem parku. Lipo so najverjetneje posadili v 17. stoletju ali v začetku 18. stoletja.[3]

Neptunov vodnjak[uredi | uredi kodo]

Neptunov vodnjak je postavil baron Mark Anton Kunstl v drugi polovici 17. stoletja. Sestavljen je iz kamnitih obodnih plošč s štirimi stebri na vsakem vogalu, na katerih stojijo štiri Neptunove nimfe. V sredini vodnjak je nekoliko višji kip Neptuna, kateremu se okrog nog ovija mitološko morsko bitje. O njem je večkrat pisal tudi Janez Vajkard Valvasor.[4]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 1594". Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.
  2. Kavčič, Jožica; Kavčič, Jože (2009). Iz skrinje polhograjske graščine. Ljubljana: Salve.
  3. "Polhograjska graščina".
  4. "Turistično društvo Polhov Gradec".

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]