Občina Grosuplje

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Občina Grosuplje
Občina Grosuplje grb.gif

Grb Občine Grosuplje

Obcine Slovenija 2006 Grosuplje.svg

Zemljevid na Geopedii

Površina: 133,8 km²
Župan: Peter Verlič (SDS)
Spletna stran: Občina Grosuplje
Prebivalcev
 - moških
 - žensk
15.665
7.778
7.887
Povprečna starost: 37,6 let
Stanovanjske površine:
 - gospodinjstev:
 - družin:
28,82 m²/osebo
4.969
4.347
Delovno aktivnih:
 - brezposelnih:
7.778
784
Povprečna plača (avgust 2003):
 - bruto:
 - neto:
 
226.640 SIT
145.352 SIT
Študentov: 628
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, popis prebivalstva 2002
Panorama
Ostanki gradu Boštanj

Občina Grosuplje je ena od občin v Republiki Sloveniji, nekaj kilometrov jugovzhodno od Ljubljane. Pretežno podeželsko območje zaznamuje bogata naravna in kulturna dediščina.

Osnovni podatki o občini

  • skupna površina: 134 km2
  • površina kmetijskih zemljišč: 58 km2
  • površina gozdnih površin: 69 km2
  • število naselij: 66
  • število krajevnih skupnosti: 10
  • število prebivalcev: 18.175 (po podatkih iz Registra prebivalstva, december 2008)
  • avtocesta Šmarje - Višnja Gora: 2 × 11,9 km
  • število podjetij, samostojnih podjetnikov in zavodov: 1439
  • povprečno letno število zaposlenih v občini: 5111

Največje naselje v grosupeljski občini je Grosuplje s 6.667 prebivalci. S 1.471 prebivalci mu sledi Šmarje-Sap. Tretji po velikosti je Brezje pri Grosupljem, ki šteje 775 prebivalcev. Več kot 500 prebivalcev imajo še: Polica, Ponova vas, Spodnja Slivnica in Veliko Mlačevo.

Naselja v občini

Bičje, Blečji Vrh, Brezje pri Grosupljem, Brvace, Cerovo, Cikava, Čušperk, Dobje, Dole pri Polici, Dolenja vas pri Polici, Gabrje pri Ilovi Gori, Gajniče, Gatina, Gorenja vas pri Polici, Gornji Rogatec, Gradišče, Grosuplje, Hrastje pri Grosupljem, Huda Polica, Kožljevec, Lobček, Luče, Mala Ilova Gora, Mala Loka pri Višnji Gori, Mala Račna, Mala Stara vas, Mala vas pri Grosupljem, Male Lipljene, Mali Konec, Mali Vrh pri Šmarju, Malo Mlačevo, Medvedica, Paradišče, Pece, Peč, Perovo, Plešivica pri Žalni, Podgorica pri Podtaboru, Podgorica pri Šmarju, Polica, Ponova vas, Praproče pri Grosupljem, Predole, Rožnik, Sela pri Šmarju, Spodnja Slivnica, Spodnje Blato, Spodnje Duplice, Sveti Jurij, Škocjan, Šmarje-Sap, Tlake, Troščine, Udje, Velika Ilova Gora, Velika Loka, Velika Račna, Velika Stara vas, Velike Lipljene, Veliki Vrh pri Šmarju, Veliko Mlačevo, Vino, Vrbičje, Zagradec pri Grosupljem, Zgornja Slivnica, Zgornje Duplice, Žalna, Železnica

Občinski simboli

Grb na osrednjem mestu vsebuje stilizacijo poznohalštatske svinčene okrasne broške za konje (živalska svastika) najdene na Magdalenski gori, ki ponazarja osnoven značaj nastanka in razvoja širšega Grosuplja (tranzitna baza sprva konjskih vpreg, danes pač drugačnih). Hkrati tvori inicialko G in s svojo ciklično obliko simbolizira gibanje in razvoj. Zelena in rdeča barva v grbu predstavljata sobivanje mirne Dolenjske regije z živahnim razvojem kraja. Osnoven okvir je posodobljen gotski ščit, ki pa je za potrebe registrskih tablic poenoten.

Na belo-zeleni zastavi se nahaja grb.

Geografska lega

Geografsko gledano, je skoraj vsa sedanja občina Grosuplje zajeta v Grosupeljsko kotlino razen Škocjanskih hribov. Občina tako obsega Grosupeljsko in Radensko polje, Šmarski kot, Šentjursko dolino, Poliške in Škocjanske hribe, Žalsko-Loško in Luško dolino ter Ilovo goro. Občina Grosuplje se navzven dotika Ljubljanskega barja pri Škofljici, pri Smrjenih gleda v Želimeljsko dolino, za Škocjanom se stika s turjaškim ozemljem, na Limberku in Starem gradu nad Čušperkom meji na Dobrepoljsko kotlino, na Ilovi gori pa se odpre obširno območje Suhe krajine. Čez Luče vodi glavna cesta v dolino reke Krke, čez Žalno in Loko pa na Peščenik in od tam v Višnjo Goro ali na Polževo. Na Peščenik pridemo tudi čez Stehan po stari furmanski deželni cesti. Na severovzhodu se Poliški hribi skoraj dotikajo Zasavskih, le še Prežganje in nekaj manjših vasi je vmes. Nad Troščinami, Gorenjo vasjo, Dolami in Zg. Slivnico je že Mestna občina Ljubljana (Pance, Lipoglav). Pri Magdalenski gori obidemo Veliki in Mali Vrh in nato sklenemo krog po meji današnje občine Grosuplje pri predorih na avtocesti Ljubljana - Novo mesto.

Naselje Grosuplje je danes upravno, gospodarsko in prometno središče. Samo pred dobrimi sto leti pa je bilo v Grosupeljski kotlini glavno središče Šmarje, le Škocjanski hribi so imeli cerkveno in deloma gospodarsko središče v Škocjanu - slednje je bilo povezano tudi s Turjakom in Velikimi Laščami.

Zgodovina

Občina Grosuplje je bila ustanovljena leta 1960 (pred tem je širše območje spadalo pod višnjegorski okraj). Takrat se je začela pospešena gradnja industrijskih obratov, zaradi močnega priseljevanja pa je naglo raslo tudi število prebivalcev. Najpomembnejši industrijski obrati so danes Black & Decker, ki izdeluje električne stroje, tkalnica Anton Šinkovec, pekarna Grosuplje, Splošno mizarstvo, Elektro, kovinska galanterija Kovinastroj in gradbeno podjetje Grosuplje. Precej je tudi obrtnikov. Pri Brvacah je farma goveje živine. Polja v dnu Grosupeljske kotline so meliorirana in večinoma v lasti agrokombinata.

Kljub dokaj številnim in različnim delovnim mestom ter vedno večji trgovski in obrtni ponudbi je Grosuplje močno povezano z Ljubljano. S slednjo je vsakodnevno povezano z redno integrirano avtobusno linijo št. 3G.

Kulturna dediščina

Splošno
Gradovi
  • Boštanjski grad - Od gradu prvič omenjenega leta 1468 je, potem ko je bil med 2. svetovno vojno požgan, v celoti ohranjen ostal le severni stolp
  • Gradič Zavrh - V začetku 17. stoletja so Lambergi (lastniki gradu Boštanj) v gozdu na Gradišču blizu Boštanja pri Grosupljem postavili lovski gradič Zavrh - Saverch. Tudi ta grad je bil med vojno požgan, vendar je vseeno bolje ohranjen.
  • Stara pošta - Pri vasi Brvace so ob poštni trasi, ki je potekala med Dunajem in Karlovcem, zgradili oskrbno zgradbo za poštne kočijaže in drugo osebje ter večje hleve, kjer so lahko poskrbeli za redno zamenjavo vprežnih konj. V zadnjih desetletjih so v njej stanovanja.
  • Gradič Brinje - Stoji ob potoku Grosupeljščica. Valvasor je upodobil Brinje kot manjše zidano poslopje z mlinom, obdano z več lesenimi stavbami. Stavba je bila v 20. stoletju predelana v neoklasičnem slogu.
  • Dvorec Praproče - V zaselku Praproče pri Grosupljemu je že v 14. stoletju stal stolpast dvor, ki so ga kasnejši gospodarji v 16. stoletju predelali v manjši gradič, v 18. stoletju pa v dvorec Praproče. Kljub potresu leta 1895, ki je močno poškodoval Praproče, so danes v stavbi stanovanja. V njej je urejena tudi muzejska soba pisatelja Louisa Adamiča, ki se rodil tu. Valvasor je dvorec upodobil kot enonadstropno poslopje s šivanimi vogali in lepimi rustičnim portalom, ki so ga Lichtenbergi kmalu po nakupu temeljito prezidali in spremenili v imenitno baročno rezidenco s štirimi okroglimi stolpi na vogalih.
  • Grad Čušperk - Razvaljeni grad Čušperk, vrh skalnate kope Stari grad (669 m n.m.v.) nad istoimensko vasjo južno od Grosupljega je bil sprva oglejski fevd svobodnih gospodov Auerspergov, nato pa od leta 1248 grofov Ortenburških. Leta 1573 so Čušperk razdejali kmečki uporniki. Danes v razvalinah izstopajo dokaj ohranjeno mogočno renesančno obrambno obzidje s številnimi obrambnimi stolpi.
Kulturni spomeniki lokalnega pomena
  • spomeniki delavskega gibanja, narodnoosvobodilne vojne in socialistične graditve, 1987,
  • arheološki teren na Taboru na Cerovem in podružnična cerkev sv. Nikolaja s tabornim obzidjem, 1991,
  • podružnična cerkev sv. Martina v Velikem Mlačevem, 1991,
  • podružnična cerkev sv. Petra in Pavla na Spodnji Slivnici, 1991,
  • arheološki kompleks Magdalenska gora in podružnična cerkev sv. Magdalena, 1994,
  • župnijska cerkev Marijinega rojstva in obrambni stolp nekdanjega protiturškega tabora v Šmarju – Sap, 1999,
  • mlin pri graščini Brinje, 2006
  • cerkev sv. Kancijana v Škocjanu pri Turjaku, 2008.

Znamenitosti v občini

Viri

Zunanje povezave