Luče

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Za Luče v Občini Grosuplje glej Luče, Grosuplje.
Luče
Luče - pogled s severa.jpg
Luče se nahaja v Slovenija
Luče
Luče
Geografska lega v Sloveniji
Koordinati: 46°21′23.26″N 14°44′37.05″E / 46.3564611°N 14.7436250°E / 46.3564611; 14.7436250Koordinati: 46°21′23.26″N 14°44′37.05″E / 46.3564611°N 14.7436250°E / 46.3564611; 14.7436250
DržavaSlovenija Slovenija
Statistična regijaSavinjska regija
Tradicionalna pokrajinaŠtajerska (pokrajina)
ObčinaLuče
Površina
 • Skupno0,4 km2
Nadm. višina
521,9 m
Prebivalstvo
 (2020)[1]
 • Skupno380
 • Gostota950 preb./km2
Časovni pasUTC+1 (CET)
 • Poletje (DST)UTC+2 (CEST)
Poštna številka
3334 Luče
ZemljevidiNajdi.si, Geopedia.si
Luče ob Savinji - Vas
LegaObčina Luče
RKD št.25269 (opis enote)[2]
Luče

Luče so gručasto predalpsko naselje v Zgornji Savinski dolini, sedež istoimenske občine in župnije.

Opis[uredi | uredi kodo]

Naselje leži na dveh prodnih terasah v globoki, nekoliko razširjeni dolini Savinje, ob sotočju s potokom Lučnico, med visokogorskima Raduho (2062 m) in Dleskovško planoto (1500 – 2000 mnm). Vas je središče gozdarsko-kmetijskega zaledja s samotnimi kmetijami.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Območje Luč je bilo poseljeno že v prazgodovini, o čemer pričajo najdbe na gori Olševi (1849 m) in v znani jami Potočki zijalki, kjer je bival ledenodobni človek Homo sapiens fosilis. Med najdenimi predmeti je posebno zanimiva igla, katere starost ocenjujejo na blizu 35000 let. Prva poselitev teh nekdanjih ledeniških dolin se je pričela vsaj v 12. stoletju in sicer s koroške strani.[3]

Luče se v pisnih virih prvič omenjajo leta 1241, v urbarju Gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426 pa se omenjajo kot sedež enega od samostanskih uradov. Kot fevdniki oglejskih patriarhov so bili kasnejši lastniki Solčave Celjski grofje in po letu 1456 Habsburžani. Po ukinitvi samostana leta 1473 je cesar Friderik podaril vse samostanske posesti, vključno z Lučami, novoustanovljeni Ljubljanski škofiji.[4]

V Lučah je 13. januarja 1944 nemški okupator ustrelil 13 talcev. Dne 13. julija 1944 je Šlandrova brigada prisilila nemško postojanko k predaji. Luče so bile do decembra 1944 del zgornjesavinjskega osvobojenega ozemlja.[navedi vir]

Naravne znamenitosti v okolici[uredi | uredi kodo]

Ob Savinji navzgor je v ozki soteski znameniti skalni steber, imenovan Igla, pod katerim je Presihajoči studenec.

Kulturne znamenitosti v okolici[uredi | uredi kodo]

Župnijska cerkev sv. Lovrenca se v pisnih virih prvič omenja leta 1426, sedanja stavba je iz 17. stoletja. Ima velik baročni oltar iz okoli 1740 in Fantonijeve freske iz leta 1897.

Pred šolo stoji spomenik slovenskemu skladatelju Blažu Arniču

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

  1. "Prebivalstvo po naseljih, podrobni podatki, Slovenija, 1. januar 2020". Statistični urad Republike Slovenije. 8. junij 2020. Pridobljeno dne 8. junija 2020.
  2. "Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 25269". Pregledovalnik Registra kulturne dediščine (Zakon o varstvu kulturne dediščine, Uradni list RS, št. 16/2008). Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.
  3. Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 104. COBISS 43138304.
  4. Kladnik, Darinka (1994). Sto slovenskih krajev. Prešernova družba. str. 104. COBISS 43138304.

Viri[uredi | uredi kodo]

  • Kladnik, Darinka Sto slovenskih krajev Prešernova družba, Ljubljana, 1994 (COBISS)
  • Badovinac, Bogdan; Kladnik, Drago Savinjsko, Celje, Velenje A-Žː priročnik za popotnika in poslovnega človeka Pomurska založba, Murska Sobota, 1997 (COBISS)
  • Krušič, Marjan (2009). Slovenija: turistični vodnik. Založba Mladinska knjiga. COBISS 244517632. ISBN 978-961-01-0690-6.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]