Pojdi na vsebino

Milan Kučan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Milan Kučan
Portret
1. predsednik Republike Slovenije
Na položaju
25. junij 1991 – 1. december 2002
(predsednik od osamosvojitve Slovenije)
NaslednikJanez Drnovšek
5. predsednik Predsedstva Republike Slovenije
Na položaju
1990 – 25. junij 1991
PredhodnikJanez Stanovnik
(kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije)
predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
Na položaju
maj 1986 – december 1989
PredhodnikAndrej Marinc
NaslednikCiril Ribičič
Osebni podatki
Rojstvo14. januar 1941({{padleft:1941|4|0}}-{{padleft:1|2|0}}-{{padleft:14|2|0}})[1][2] (83 let)
Križevci, Dravska banovina, Kraljevina Jugoslavija
Politična strankaZveza komunistov Slovenije, Združena lista socialnih demokratov, nobena
ZakonciŠtefka Kučan
Poklicpolitik, politični komisar, pravnik, pravoznanec
Podpis

Milan Kučan [mílan kúčan], slovenski politik, * 14. januar 1941, Križevci, Kraljevina Jugoslavija (danes Slovenija).

Kučan je bil predsednik Predsedstva Republike Slovenije v okviru Jugoslavije, in sicer od izvolitve na prvih demokratičnih volitvah leta 1990 do 25. junija 1991, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. 23. decembra 1991 se je funkcija s sprejetjem Ustave Republike Slovenije preimenovala v predsednika Republike Slovenije in uvedla petletni mandat. Ob koncu dveletnega mandata je bil 6. decembra 1992 ponovno izvoljen za predsednika na prvih volitvah v samostojni Sloveniji. Leta 1997 je bil izvoljen še za drugi petletni mandat, ki se mu je iztekel 1. decembra 2002.

Življenjepis

[uredi | uredi kodo]
Kučan z Vladimirjem Putinom leta 2001, kot gostitelj vrha Bush-Putin

Rodil se je na goričkem delu Prekmurja, v evangeličanski kmečki družini, očetu Kolomanu Küčanu in materi Mariji (roj. Varga).

Prvi pomemben politični položaj, ki ga je zasedal, je bil predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije od 1968 do 1969. Nato je postal član sekretariata Zveze komunistov Slovenije. Na tem položaju je ostal do leta 1973, ko je postal sekretar Zveze komunistov Slovenije. Leta 1978 je postal predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije. To dolžnost je opravljal do leta 1982, ko je postal slovenski predstavnik v predsedstvu Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije. Od pomladi 1986 do decembra 1989 je bil predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije.

Leta 1990 je bil na neposrednih volitvah v drugem krogu (njegov glavni protikandidat je bil Jože Pučnik) izvoljen za dveletni mandat predsednika Predsedstva Republike Slovenije. Funkcijo je opravljal med slovensko osamosvojitveno vojno. Tik pred začetkom vojne je podpisal Deklaracijo za mir 1991, katere podpisniki so se zavzemali za razorožitev Slovenije in Slovenijo brez vojske.[navedi vir] Po osamosvojitvi je ponovno kandidiral in bil leta 1992 že v prvem krogu izvoljen za petletni mandat. Leta 1997 je še drugič (v skladu z Ustavo Republike Slovenije iz leta 1991) zmagal v prvem krogu in si zagotovil vnovičen petletni mandat.

Leta 2004 je soustanovil politično društvo Forum 21 in postal njegov predsednik.[3]

Leta 2014 je prejel nagrado bodeča neža za seksistično izjavo, ko je novinarki svetoval, naj se ukvarja s tem, da ni poročena, namesto da ga sprašuje.[4]

Vpliv na politiko

[uredi | uredi kodo]

Ko je Borut Pahor leta 2010 s terminom "strici iz ozadja" opozoril, da obstajajo ljudje iz civilne družbe, ki želijo vplivati na politiko, se je med njimi omenjalo tudi Milana Kučana. Na soočenju pred predsedniškimi volitvami (2017) na POP TV je Borut Pahor priznal, da ga je, ko je bil predsednik vlade RS, Milan Kučan pozval, naj odstopi, saj bodo na mesto predsednika vlade umestili Zorana Jankovića.[navedi vir] Bil je med skupino državljanov, ki so prišli Jankovića osebno pozvat, naj na parlamentarnih volitvah 2011 kandidira. Janković je na volitvah zmagal, vlade pa mu ni uspelo sestaviti. Javno je podpiral tudi Alenko Bratušek, na predsedniških volitvah 2012 pa je podporo izrekel Danilu Türku.[navedi vir]

Ko je eden od ustanovnih članov SMC, Bojan Dobovšek, izstopil iz stranke, je med razloge med drugim navedel, da se je Miro Cerar o odločitvah prevečkrat posvetoval z Milanom Kučanom in njegovim krogom.[navedi vir] Kučan je zanikal, da bi bil stric iz ozadja, da pa je Borutu Pahorju svetoval, če je nasvet želel, prav tako mu je kaj sporočil, če je to čutil sam.

Odlikovanja in priznanja

[uredi | uredi kodo]

Sklici

[uredi | uredi kodo]
  1. Brockhaus Enzyklopädie
  2. Munzinger Personen
  3. 24ur.com - Ustanovili Forum 21
  4. Kocman, Anja; Grešak, Danaja. »Bodeča neža kot metoda zoperstavljanja seksističnemu govoru« (PDF). Časopis za kritiko znanosti, domišljijo in novo antropologijo. Št. 268. str. 230–242. Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 30. septembra 2022. Pridobljeno 30. septembra 2022.
  5. »Up-rs.si«. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 11. marca 2007. Pridobljeno 22. decembra 2005.
  6. »Up-rs.si« (PDF). Arhivirano iz prvotnega spletišča (PDF) dne 29. marca 2007. Pridobljeno 22. decembra 2005.
  7. Komisija za podelitev Valvasorjeve nagrade in priznanj je na svoji seji dne 18.4.2003 sklenila. smd-drustvo.si. Pridobljeno 8. novembra 2023

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]
Funkcije v političnih strankah
Predhodnik:
Andrej Marinc
predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije
1986–1989
Naslednik:
Ciril Ribičič
Politične funkcije
Predhodnik:
Janez Stanovnik
kot predsednik Predsedstva Socialistične republike Slovenije
predsednik Republike Slovenije
1990–2002
(1990–1991 kot predsednik Predsedstva Republike Slovenije)
Naslednik:
Janez Drnovšek