Sergej Kraigher

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Sergej Kraigher
Portret
1. Predsednik Predsedstva SR Slovenije
Na položaju
1974 – 1979
Naslednik Viktor Avbelj-Rudi
Osebni podatki
Rojstvo 1914
Postojna  *
Smrt 18. januar 2001
Ljubljana
Politična stranka Zveza komunistov Slovenije
Poklic politik, politični komisar, bankir

Sergej Kraigher [sérgej krájger], slovenski partizan, častnik in prvoborec, * 1914, Postojna, † 18. januar 2001.

Življenjepis[uredi | uredi kodo]

Študiral je medicino, najprej v Ljubljani in od leta 1937 v Zagrebu. Februarja 1934 je postal član Komunistične partije Slovenije; že isto leto je bil kot vodja teknike KPS aretiran in obsojen na 2-letno zaporno kazen v Sremski Mitrovici. Po vrnitvi je bil sekretar OK KP za Ljubljano, 1940 inštruktor CK KPS.

Leta 1941 se je pridružil NOB, kjer je opravljal različne partijske dolžnosti (sekretar OK KPS za Revirje, decembra je postal sekretar pokrajinskega komiteja KPS za Štajersko in po kapitulaciji Italije 1943 sekretar OK KPS za Grosupje in nato za Kozje, Celje in Maribor. Zaradi t. i. Pohorske afere je bil marca 1944 za več mesecev (do junija) izključen iz KPS. Kmalu je postal sekretar oblastnega komiteja za Severno Slovenijo (Štajersko). 1945 je bil sekretar OK KP Maribor, nato za Ljubljano in obenem podpredsednik Mestnega ljudskega odbora v Ljubljani. 1946 je postal predsednik Planske komisije Vlade LRS (vmes je bil kot delegat Jugoslavije poslan v Albanijo za gospodarskega svetovalca) ter podpredsednik vlade LRS, nato je odšel v Beograd. 1951--53 je bil guverner Narodne banke Jugoslavije, nato direktor Zveznega zavoda za gospodarsko planiranje, 1958 pa sekretar Zveznega izvršnega sveta za industrijo in naslednje čleto za zunanjo trgovino. Bil je podpredsednik Zveznega zbora Skupščine SFRJ in predsednik njegovega odbora za drzužbenopekonomske odnose (1963--67). Član CK ZKJ je bil od 1952, od 1969 član predsedstva ZKJ, nato spet član CK ZKJ do 1990. 1967 je postal predsednik Skupščine Socialistične republike Slovenije, po funkciji je bil obenem tudi član Predsedstva SFRJ (1971--74) ter predsednik ustavne komisije skupščine SRS. 1974 je bil izvoljen za prvega predsednika Predsedstva Socialistične republike Slovenije, 1979--84 je bil član Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije (Kardeljev naslednik) in 1981/82 eno leto predsednik Predsedstva Socialistične federativne republike Jugoslavije. 1981--83 je vodil zvezno komisijo za pripravo programa "ekonomske stabilizacije". Ukvarjal se je s politično publicistiko v povezavi z vprašanji "socialističnega samoupravljanja" ipd. Izdal je knjigi Za socialistično samoupravno demokracijo, I- II (1980) in Kako iz krize (1986). Bil je častni doktor ljubljanske (1977) in mariborske (1979) univerze, junak socialističnega dela (1974) itd.

Poročen je bil z Lidijo Šentjurc.

Napredovanja[uredi | uredi kodo]

Odlikovanja[uredi | uredi kodo]

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]