Jadrolinija

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Palača Jadran, sedež Jadrolinije na Reki.

Jadrolinija je hrvaško ladjarsko podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1947. Sedež podjetja je v palači Jadran na Reki. Podjetje se ukvarja z ladijskim in trajektnim prevozom ljudi in vozil s celine na otoke, med otoki in preko Jadranskega morja do Italije. Delovanje družbe je pod velikimi turistično-sezonskimi pritiski, saj so linije najbolj obremenjene junija, julija in avgusta (v zimskih mesecih je na nekaterih linijah skoraj polovico manj odhodov). V zadnjih letih Jadrolinija svojo floto plovil pospešeno prenavlja. Leta 2008 je floto sestavljalo 52 različnih plovil (večji in manjši trajekti, ladje, katamarani in hidrobus) s skupno kapaciteto 27190 potnikov in 3862 vozil. Tedaj so na svojih linijah prepeljali več kot 9.800.000 potnikov in 2.500.000 vozil.

Plovila[uredi | uredi kodo]

Seznam trajektov na mednarodnih linijah[uredi | uredi kodo]

Trajekt Zadar
ime trajekta leto izdelave št.potnikov/avtomobilov
Dubrovnik 1978 1300/300
Zadar 1993 1025/280
Marko Polo 1973 1000/270

Seznam trajektov na lokalnih linijah[uredi | uredi kodo]

Trajekt Bartol Kašić
Trajekt Petar Hektorović
Trajekt Lubenice
Trajekt Supetar
Trajekt Tin Ujević
ime trajekta leto izdelave št.potnikov/avtomobilov
Kornati 2014 616/145
Mljet 2014 616/145
Krk 2014 616/145
Brač 2014 616/145
Jadran 2010 1200/138
Biokovo 2009 1200/138
Bol 2005 600/197
Korčula 2007 700/170
Ilovik 2006 500/170
Juraj Dalmatinac 2007 1200/138
Hrvat 2007 1200/130
Marjan 2005 1200/130
Cres 2005 600/100
Sveti Krševan 2005 600/100
Petar Hektorović 1989 1080/120
Tin Ujević 2002 1000/200
Lubenice 1983 350/70
Brestova 1985 338/70
Prizna 1970 300/60
Sveti Juraj 1980 300/45
Šoltanka 1971 200/30
Vladimir Nazor 1985 450/70
Sis 1974 700/70
Laslovo 1997 150/36
Kijevo 1997 150/36
Ston 1997 150/36
Valun 1983 730/80
Bartol Kašić 1989 500/54
Hanibal Lucić 1993 360/35
Lastovo 1969 500/60
Lošinjanka 1969 200/30
Mate Balota 1988 440/50
Pelješčanka 1971 209/30
Supetar 2004 600/100

Seznam katamaranov na hitrih linijah[uredi | uredi kodo]

Katamaran Dubravka
ime katamarana leto izdelave št.potnikov
Olea 1981 218
Silba 1990 310
Adriana 1992 356
Dubravka 1991 306
Judita 1990 306
Mediteran 1978 164
Karolina 1989 322
Novalja 1991 324

Seznam ladij na lokalnih linijah[uredi | uredi kodo]

Ladja Tijat
ime ladje leto izdelave št.potnikov
Tijat 1955 300
Postira 1963 450
Premuda 1957 450

Linije[uredi | uredi kodo]

Lokalne trajektne linije[uredi | uredi kodo]

Trajekti na lokalnih linijah vsakodnevno povezujejo celino z otoki ter posamezne otoke tudi med seboj.

okrožje otok št. linije relacija
Reka CresLošinj 332 Valbiska - Merag
Reka Cres → Lošinj 334 Brestova - Porozina
Reka Pag 335 Prizna - Žigljen
Reka Rab 338 Valbiska - Lopar
Zadar Olib, Silba, Premuda, Ist, Lošinj → Cres 401 Zadar (Gaženica) - Kosirača - Olib - Silba - Krijal - Mali Lošinj
Zadar Ošljak, Ugljan → Pašman 431 Zadar (Gaženica) - Ošljak - Preko
Zadar Pašman → Ugljan 432 Biograd n/m - Tkon
Zadar Rivanj, Sestrunj, Zverinac, Molat, Ist 433 Zadar (Gaženica) - Rivanj - Sestrunj - Zverinac - Molat - Kosirača
Zadar Dugi otok 434 Zadar (Gaženica) - Brbinj
Zadar , Rava, Mala Rava 435 Zadar (Gaženica) - Bršanj - Rava - Mala Rava
Šibenik Zlarin, Kaprije, Žirje 532 Šibenik - Zlarin - Kaprije - Žirje
Split Vis 602 Split - Vis
Split Korčula, Lastovo 604 Split - Vela Luka - Ubli
Split Mali in Veli Drvenik 606 Split - Trogir - Drvenik Mali - Drvenik Veli
Split Brač 631 Split - Supetar
Split Hvar 632 Drvenik - Sućuraj
Split Pelješac (polotok) 633 Ploče - Trpanj
Split Korčula 634 Orebić - Dominče
Split Hvar 635 Split - Stari grad
Split Šolta 636 Split - Rogač
Split Brač 638 Makarska - Sumartin
Dubrovnik Lopud, Šipan 831 Dubrovnik - Lopud - Sugjuraj
Dubrovnik Mljet 832 Praprotno - Sobra

Mednarodne trajektne linije[uredi | uredi kodo]

Trajekti na mednarodnih linijah povezujejo hrvaško in italijansko obalo preko Jadranskega morja.

država št. linije relacija
Italija 51 Zadar - Ancona
Italija 53 Split - Ancona
Italija 54 Dubrovnik - Bari

Hitre katamaranske linije[uredi | uredi kodo]

Katamarani povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.

okrožje št. linije relacija
Reka 9309 Reka → RabNovalja
Zadar 9403 Zadar → Molat → BrguljeZapuntel → Ist
Zadar 9404 Zadar → RivanjSestrunjZverinacBožavaBrbinj
Zadar 9404A Zadar → Mali IžVeli IžMala RavaRava
Split 9603 Split → BolJelsa
Split 9603A Split → Milna → Hvar
Split 9604 Split → Hvar → Vela Luka → Ubli
Split 9608 Split → HvarPrigradicaKorčula
Split 9608S Split → Hvar → (Korčula)

Ladijske linije[uredi | uredi kodo]

Ladje povezujejo celinska naselja z mesti na otokih in tudi otočna naselja med seboj.

okrožje št. linije relacija
Reka 310 Mali Lošinj → Susak → Ilovik → Unije → Srakane Vele → Mali Lošinj
Zadar 431A Zadar → Preko
Šibenik 505 in 505A Šibenik → Zlarin → Prvić lukaŠepurineVodice
Split 606 Split → Trogir → Seget Donji → Drvenik MaliDrvenik Veli
Dubrovnik 807 Dubrovnik → KoločepLopud → Sugjuraj → Luka Šipanska

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Korenine podjetja segajo sicer že v leto 1872, ko je majhen parnik Hrvat senjskega ladjarja začel povezovati Senj z Reko. Po uradni ustanovitvi leta 1947 so ladje Jadrolinije pričele sistematično povezovati otočne kraje s kraji na celini. Sprva so bile to potopljene ladje, ki so jih po drugi svetovni vojni dvignili z morskega dna in jih obnovili. Kasneje so se jim pridružile ladje, narejene v hrvaških ladjedelnicah. Po dograditvi Jadranske magistrale in povečanju motornega prometa je Jadrolinja v svojo floto pričela vključevati trajekte. Prvi trajekt se je imenoval Bodulka in je povezoval Crikvenico s Šilom na otoku Krku. Sprva so bila plovila večinoma lesena, nato v trajekte predelane desantne ladje Jugoslovanske vojne mornarice, sredi 70. let 20. stoletja so se jim pridružili rabljeni trajekti, kupljeni večinoma v Skandinaviji. Trajekte so sočasno pričele graditi tudi hrvaške ladjedelnice. Osemdeseta leta so v turističnih sezonah zaznamovale dolge čakalne vrste v trajektnih pristaniščih, saj je bila kapaciteta vozil večja od zmogljivosti ladjarja. V vojni na Hrvaškem je bilo precej plovil poškodovanih. Po njej so zastarelo in zdesetkano floto pričeli nadomeščati z nakupi rabljenih trajektov v Angliji in na Japonskem, odpirati pa so pričeli tudi prve katamaranske linije. V zadnjem desetletju pa pri obnovi flote sistematično sodeluje država in hrvaške ladjedelnice. Starost flote se je tako občutno zmanjšala, povečala pa se je kapaciteta mest za potnike in vozila. Veliko dotrajanih trajektov je bilo tako prodanih ali razrezanih v staro železo.

Nekdanje trajektne linije[uredi | uredi kodo]

Trajektne linije so bile večinoma ukinjene ali spremenjene po dograditvi novih cest ali mostov ter zaradi nerentabilnosti.

relacija razlog ukinitve
Črišnjeva - Voz izgradnja Krškega mostu
Crikvenica - Šilo izgradnja Krškega mostu
Reka - Porozina izgradnja Krškega mostu in odprtje linije Valbiska - Merag
Rabac - Cres izgradnja pristanišč in cest do Brestove in Porozine
Pulj - Mali Lošinj nerentabilnost
Senj - Baška izgradnja Krškega mostu
Baška - Lopar premajhno pristanišče v Baški in odprtje linije Lopar - Valbiska
Jablanac - Stara Novalja izgradnja pristanišč in cest do Prizne in Žigljena
Karlobag - Pag odprtje linije Prizna - Žigljen in izgradnja ceste od Novalje do Paga
Pag - Metajna odprtje ceste od Novalje do Metajne
Miletići - Fortica odprtje Paškega mostu
Split - Vira odprtje nove ceste od Hvara do Starigrada
Drvenik - Trpanj prenovljena cesta med Drvenikom in Pločami
Sobra - Okuklje - Dubrovnik odprto novo pristanišče Praprotno in cesta do zaliva Okuklje
Vis - Komiža zgrajena nova hitrejša cestna povezava med krajema
Dubrovnik - (Bar) - Igoumenitsa nerentabilnost
Reka - Split - Stari Grad - Korčula - Dubrovnik nerentabilnost, zgrajena dalmatinska avtocesta[1]
Drvenik - Dominče čas vožnje trajektov je bil daljši kot vožnja po novozgrajeni avtocesti
Rogač - Nečujam - Stomorska nova cestna povezava med krajema

Seznam nekdanjih trajektov[uredi | uredi kodo]

Trajekt Liburnija, ki je 50 let plul pod Jadrolinijino zastavo
ime ime
Liburnija Vis
Porozina Jazine
Krčanka Vanga
Borik Novalja
Istra (prej Balkanija) Božava
Kalmar Brestova
Gradac Komiža
Ivan Zajc Ston (prej Partizanka)
Cresanka Hvaranka
Bračanka Loda
Zavižan (prej Slaven) Voz
Žigljen Ero
Badija Brač
Blace Kačjak
Supetar Klimno
Sumartin Lovrjenac
Nehaj Slavija I.
Vira Ilirija
Bodulka Zvončac

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. ^ "Liburnija". Pridobljeno dne 8. junija 2015. 

Povezave[uredi | uredi kodo]