Pojdi na vsebino

Molat

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Molat
Naselje Molat
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeZadarski arhipelag
Površina22,178 km2
Dolžina11 km
Širina2,5 km
Dolžina obale51,593 km
Najvišja nadm. višina142 m
Najvišji vrhKnežak
Uprava
Županija Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozilZD
Registrska oznaka plovilNi določena
Največje naseljeMolat
Demografija
Prebivalstvo197 (leta 2011)
Gostota8,88 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Molat (italijansko: Melada) je otok v severnem delu Zadarskega arhipelaga, in je del Severne Dalmacije. Na vzhodu ga obliva Virško morje, na zahodu pa meji na odprto Jadransko morje. Na severu se le nekaj 100 m od otoka nahaja otok Ist. S površino 22,178 km² je po velikosti 19. med hrvaškimi otoki in 6. med otoki Zadarskega arhipelaga. Upravnoteritorialno otok spada pod mesto Zadar.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

V otoškem reliefu sta opazna dva vzdolžna gričevnata hrbta, na enem od katerih je tudi najvišji vrh Knežak, ki doseže višino 142 mnm. Na otoku se nahaja tudi istoimensko naselje.

Molat - satelitska slika

Molat je porasel z borovim gozdom in makijo. Njegova v glavnem nizka severovzhodna obala je razčlenjena in prepredena s številnimi manjšimi zalivi, od katerih je največji Jazi. Slabše razvejana in bolj strma je jugozahodna obala. V notranjosti otoka ležijo tri naselja: Molat, Zapuntel in Brgulje. Vsako od teh naselji ima ob obali svoje pristanišče, ob katerih so se razvili manjši zaselki. Na otoku stalno živi 222 prebivalcev (popis 2001), ki se ukvarjajo s kmetijstvom, pašništvom ovc in ribištvom. V naselju Molat pa se je pričela razvijati tudi turistična dejavnost.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

V sredini 11. stol. postane otok last zadarskega benediktinskega samostana sv. Kerševana. Od leta 1409, pa oblast prevzamejo benečani, ki pa otok oddajajo v najem premožnim zadarskim družinam.

V dvajsetih letih dvajsetega stoletja so se otočani pričeli odseljevati. Odpluli so v New Orleans in New York, v zadnjih desetletjih pa se selijo predvsem v Zadar. Zadnji lastnik otoka je bil Conte Abelič, plemič, ki je od otočanov pobiral le sedmino pridelkov. Ob tem sogovorniki mimogrede pripomnijo, da je sedaj PDV 22 %. Leta 1936 je kraljevina Jugoslavija od grofa Abeliča otok odkupila in zemljišča podelila otočanom. V najboljših časih je na otoku živelo 700 otočanov, imeli so tri trgovine in dve mesnici. Pridno so obdelovali polja in se ukvarjali z ribištvom. Skoraj vsaka družina je imela tudi ovce, krave in svinje. Združevali so se v ovčarsko-mlekarski zadrugi, saj so na otoku vzgajali vsega skupaj čez 1500 ovac. Izdelovali so dober in znan sir. Ribiči so se združevali v ribiški zadrugi. Lovili so predvsem drobno plavo ribo, ki so jo prodajali na kontinent. Sardele pa tudi osoljevali in jih v lesenih čebričkih prodajali v Zadru. Danes tovrstnega ribištva ni več. Posamezni ribiči so organizirani v športno ribolovno društvo.

Od leta 1942 pa do kapitulacije Italije je bilo na otoku zloglasno koncentracijsko taborišče. V barakah in šotorih, obdanih z bodečo žico in s stražnimi stolpi, je v nečloveških razmerah težke čase preživljalo 20.000 antifašistov in upornikov, večinoma domačinov iz Dalmacije. Tisoč taboriščnikov je bilo ustreljenih ali pa so umrli zaradi lakote in težkih razmer. V spomin in opomin na te težke čase so domačini ohranili stražni stolp ob vhodu v nekdanje taborišče.

V času druge svetovne vojne so imeli v letih 1941 do 1943 Italijani na otoku koncentracijsko taborišče.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]