Ugljan

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Ugljan
Kali (Croatia) panorama.jpg
Naselje Kali, v ozadju Zadar
Croatia - Ugljan.PNG
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeZadarski arhipelag
Površina51,049 km2
Dolžina22 km
Širina3,5 km
Dolžina obale78,745 km
Najvišja nadm.višina286 m
Najvišji vrhŠćah
Uprava
ŽupanijaZastava zadarske zupanije.gif Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozilZD
Registrska oznaka plovilPR
Največje naseljeKali
Demografija
Prebivalstvo6.049 (leta 2011)
Gostota118,5 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Ugljan (italijansko: Ugliano) je ozek in sorazmeroma dolg severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži severno od Pašmana, s katerim ga preko kanala Mali ždrelac povezuje krajši most. S površino 51 km2 je 14. največji med hrvaškimi otoki in 3. največji med otoki Zadarskega arhipelaga. S celino je povezan s trajektom na kratki liniji Zadar-Preko.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pogled na hriboviti del otoka

Ugljan leži v Zadarskem arhipelagu, severozahodno od otoka Pašman, od katerega ga loči leta 1883 izkopan kanal Ždrelac, in jugozahodno od otokov Rivanj in Sestrunj. Ugljan je s površino 50,21 km² večji med hrvaškimi otoki. Dolg je 22 in širok do 3,5 km, dolžina obale pa je 78,745 km.

Na glavnem grebenu, ki se razprostira v srednjem delu zahodne polovice otoka, sta najvišja vrhova Šćah (288 mnm) in Sv. Mihovil (250 mnm). Otok, ki je večinoma grajen iz apnenčnih kamenin, je porasel z gostim sredozemljskim grmičevjem (makija). Manjši del otoka ima dolomitno sestavo. V tem delu prevladuje zemljišče, ki je primerno za gojenje različnih rastlinskih kultur. Jugozahodna obala je nedostopna in se strmo spušča v globoko morje. Tu se nahajajo prostrani zalivi: Muline ter Vela in Mala Lamjana. Severozahodna obala, ki se položno spušča proti morju, pa je prepredena s številnimi malimi zalivčki.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Ugljan se uvršča med najbolj naseljene hrvaške otoke. Vsa večja naselja na otoku – Ugljan, Lukoran, Sutomišćica, Poljana, Preko (občina), Kali (občina) in Kukljica (občina), ležijo ob severovzhodni, kmetijsko dobro obdelani obali.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Poleg turizma se prebivalci ukvarjajo še s poljedelstvom. Na otoku vzgajajo predvsem oljke, fige, trto in razno zelenjavo.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Otok je izpostavljen različnim vetrovom. Burja piha pozimi, jugo spomladi in jeseni, v poletju pa maestral.

Poleti in v zgodnji jeseni prevladuje stabilno in lepo vreme s sončnimi dnevi. Po jutranjem brezveterju sredi dopoldneva začne pihati maestral, ki prijetno ohladi ozračje.

Povprečna letna temperatura je 15 °C. Najtoplejši mesec je julij s povprečno temperaturo 24 °C, najhladnejši pa januar s povprečno temperaturo 12 °C. Letno sije sonce več kot 2.500 ur. Julija dnevno sije sonce od 10 do 12 ur na dan.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku stalno živi 6.049 prebivalcev (popis 2011)[1].

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Otok, ki je neprekinjeno naseljen že od mlajše kamene dobe, se pod današnjim imenom prvič omenja leta 1325. Na nekaterih lokacijah so ohranjeni ostanki ilirskih zgradb. V rimskem času je bilo severozahodno področje otoka gosto poseljeno, na kar opozarjajo arheološke izkopanine. Vsa današnja naselja pa so bila osnovana v srednjem veku.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]


  1. "Duplančić Leder, T.; Ujević, T.; Čala, M. (2004): Duljine obalne crte i površine otoka na hrvatskom dijelu Jadranskog mora određene s topografskih karata mjerila 1:25 000, Geoadria, Vol. 9, No. 1, 5-32". 1. 1. 2004. Pridobljeno dne 29. 3. 2019.