Brač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Brač
Golden Cape.jpg
Plaža Zlatni rat
Croatia - Brac.PNG
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeSrednjedalmatinsko otočje
Površina395,438 km2
Dolžina40 km
Širina12 km
Dolžina obale180,613 km
Najvišja nadm.višina778 m
Najvišji vrhVidova gora
Uprava
ŽupanijaZastava splitsko dalmatinske zupanije.gif Splitsko-dalmatinska
Registrska oznaka cestnih vozilST
Registrska oznaka plovilSU, BO
Največje naseljeSupetar
Demografija
Prebivalstvo13.956 (leta 2011)
Gostota35,32 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži med Splitsko obalo na severu, Hvarom na jugu, na zahodu ga od otoka Šolta omejujejo proti jugu usmerjena Splitska vrata. Najvišji vrh otoka je Vidova gora, ki je z višino 778 m obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih. S površino 395,44 km² je Brač tretji največji hrvaški otok in največji med otoki Dalmacije. Je nekoliko ovalne oblike. Brač upravno v celoti pripada Splitsko-dalmatinski županiji, teritorialno pa je razdeljen na 8 enot: mesto Supetar in 7 "navadnih" občin z istoimenskimi središči: Sutivan, Selca (s pristaniščema Sumartin in Povlja), Pučišća, Postira, Nerežišća, Milna in Bol. S celino ga povezujeta dva trajekta na linijah Split-Supetar in Makarska-Sumartin.

Največja znamenitost otoka je dolga peščena plaža Zlatni rat na jugu (v Hvarskem kanalu), ki kot oster rt moli v morje v bližini mesta Bol.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Klima na otoku je zelo ugodna. Srednje januarske temperature nihajo od 4,9 °C (Pražnice) do 7,4 °C (Sutivan); julijska pa od 22,9 °C (Nerežišća) do 24,9 °C (Sutivan). Dežja je največ v zimskih mesecih. V Pražnicah okoli 1480 mm, v Sutivanu pa okoli 870 mm. Od vetrov pihata jugo in burja, poleti pa z morja piha maestral.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval »Brattia«. Ostanki iz rimskega obdobja so vidni po celem otoku. Med vladavino cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku je Brač pripadal Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški Slovani.

Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se je zamenjalo več gospodarjev, v obdobju 1420–1779 je bil Brač v lasti Beneške republike. V tem času so na otoku nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Povlja, Pučišća, Sutivan), medtem ko naselja v notranjost pričnejo izgubljati na pomenu. Po propadu Beneške republike do 1806 je Brač pripadel Avstriji, krajši čas je tudi baza carske ruske flote v Jadranu.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Naselja na otoku Brač so upravno razdeljena med eno mesto in 7 "navadnih" občin:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Brač 43°18′53″N, 16°39′09″E