Brač

Za druge pomene glej Brač (razločitev).

Brač

Plaža Zlatni rat
Geografija
Lega	Jadransko morje
Otočje	Srednjedalmatinsko otočje
Površina	395,438 km2
Dolžina	40 km
Širina	12 km
Dolžina obale	180,613 km
Najvišja nadm.višina	778 m
Najvišji vrh	Vidova gora
Uprava
Hrvaška
Županija	Splitsko-dalmatinska
Registrska oznaka cestnih vozil	ST
Registrska oznaka plovil	SU, BO
Največje naselje	Supetar
Demografija
Prebivalstvo	13.956 (leta 2011)
Gostota	35,32 preb./km2
Etnične skupine	Hrvati

Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži med Splitsko obalo na severu, Hvarom na jugu, na zahodu ga od otoka Šolta omejujejo proti jugu usmerjena Splitska vrata. Najvišji vrh otoka je Vidova gora, ki je z višino 778 m obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih. S površino 395,44 km² je Brač tretji največji hrvaški otok in največji med otoki Dalmacije. Je nekoliko ovalne oblike. Brač upravno v celoti pripada Splitsko-dalmatinski županiji, teritorialno pa je razdeljen na 8 enot: mesto Supetar in 7 "navadnih" občin z istoimenskimi središči: Sutivan, Selca (s pristaniščema Sumartin in Povlja), Pučišća, Postira, Nerežišća, Milna in Bol. S celino ga povezujeta dva trajekta na linijah Split-Supetar in Makarska-Sumartin.

Največja znamenitost otoka je dolga peščena plaža Zlatni rat na jugu (v Hvarskem kanalu), ki kot oster rt moli v morje v bližini mesta Bol.

Podnebje

Klima na otoku je zelo ugodna. Srednje januarske temperature nihajo od 4,9 °C (Pražnice) do 7,4 °C (Sutivan); julijska pa od 22,9 °C (Nerežišća) do 24,9 °C (Sutivan). Dežja je največ v zimskih mesecih. V Pražnicah okoli 1480 mm, v Sutivanu pa okoli 870 mm. Od vetrov pihata jugo in burja, poleti pa z morja piha maestral.

Zgodovina

Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval »Brattia«. Ostanki iz rimskega obdobja so vidni po celem otoku. Med vladavino cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku je Brač pripadal Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški Slovani.

Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se je zamenjalo več gospodarjev, v obdobju 1420–1779 je bil Brač v lasti Beneške republike. V tem času so na otoku nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Povlja, Pučišća, Sutivan), medtem ko naselja v notranjost pričnejo izgubljati na pomenu. Po propadu Beneške republike do 1806 je Brač pripadel Avstriji, krajši čas je tudi baza carske ruske flote v Jadranu.

Naselja

Naselja na otoku Brač so upravno razdeljena med eno mesto in 7 "navadnih" občin:

• Mesto (Grad) Supetar - pripadajo mu naselja: Mirca, Splitska, Supetar in Škrip
• Občina Bol - pripadata ji naselji: Bol in Murvica
• Občina Milna - pripadajo ji naselja: Bobovišća, Ložišća in Milna
• Občina Nerežišća - pripadajo ji naselja: Donji Humac, Dračevica in Nerežišća
• Občina Postira - pripadata ji naselji: Dol in Postira
• Občina Pućišća - pripadajo ji naselja: Gornji Humac, Pražnica in Pučišća
• Občina Selca - pripadajo ji naselja: Novo Selo, Povlja, Selca in Sumartin ter
• Občina Sutivan - pripada ji samo naselje Sutivan

Glej tudi

• seznam otokov na Hrvaškem
• Bracera

Zunanje povezave

• Informacijska stran otoka Brač-hr.
• Letališče Brač-hr.
• Pomorski zemljevid: [1] in [2]