Brač
![]() Plaža Zlatni rat | |
Geografija | |
---|---|
Lega | Jadransko morje |
Otočje | Srednjedalmatinsko otočje |
Površina | 395,438 km2 |
Dolžina | 40 km |
Širina | 12 km |
Dolžina obale | 180,613 km |
Najvišja nadm.višina | 778 m |
Najvišji vrh | Vidova gora |
Uprava | |
Županija | ![]() |
Registrska oznaka cestnih vozil | ST |
Registrska oznaka plovil | SU, BO |
Največje naselje | Supetar |
Demografija | |
Prebivalstvo | 13.956 (leta 2011) |
Gostota | 35,32 preb./km2 |
Etnične skupine | Hrvati |
Brač (italijansko: Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži med Splitsko obalo na severu in Hvarom na jugu. Na zahodu z otokom Šolta omejuje proti jugu usmerjena Splitska vrata. Najvišji vrh otoka je Vidova gora, ki je z višino 778 m obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih. S površino 395,44 km² je Brač tretji največji hrvaški otok in največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezujeta dva trajekta na linijah Split-Supetar in Makarska-Sumartin.
Podnebje[uredi | uredi kodo]
Klima na otoku je zelo ugodna. Srednje januarske temperature nihajo od 4,9 °C (Pražnice) do 7,4 °C (Sutivan); julijska pa od 22,9 °C (Nerežišća) do 24,9 °C (Sutivan). Dežja je največ v zimskih mesecih. V Pražnicah okoli 1480 mm, v Sutivanu pa okoli 870 mm. Od vetrov pihata jugo in burja, poleti pa z morja piha maestral.
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval »Brattia«. Ostanki iz Rimske dobe, pa so vidni po celem otoku. V času vladanja cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku Brač pripada Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški slovani.
Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se zamenja več lastnikov in v obdobju 1420-1779 pride Brač v lastništvo Beneške republike. V tem času so na otoku nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Povja, Pučišća, Sutivan), medtem ko naselja v notranjost pričnejo izgubljati na pomenu. Po propadu beneške republike pripada Brač do 1806 Avstro-Ogrski, krajši čas je tudi baza carske ruske flote v jadranu.
Naselja[uredi | uredi kodo]
Naselja na otoku Brač so upravno razdeljena na:
- Mesto Supetar kateremu pripadajo naselja: Mirca, Splitska, Supetar in Škrip
- Občino Bol kateri pripadata naselji: Bol in Murvica
- Občino Milna kateri pripadajo naselja: Bobovišća, Ložišća in Milna
- Občino Nerežišća kateri pripadajo naselja: Donji Humac, Dračevica in Nerežišća
- Občino Postira kateri pripadata naselji: Dol in Postira
- Občino Pućišća kateri pripadajo naselja: Gornji Humac, Pražnica in Pučišća
- Občino Selca kateri pripadajo naselja: Novo Selo, Povlja, Selca in Sumartin ter
- Občino Sutivan, ki ji pripada naselje Sutivan
Glej tudi[uredi | uredi kodo]
Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]
![]() |
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Brač |
- Informacijska stran otoka Brač-hr.
- Letališče Brač-hr.
- Pomorski zemljevid: [1] in [2]