Brač

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Brač
Golden Cape.jpg
Plaža Zlatni rat
Croatia - Brac.PNG
Geografija
LegaJadransko morje
OtočjeSrednjedalmatinsko otočje
Površina395,438 km2
Dolžina40 km
Širina12 km
Dolžina obale180,613 km
Najvišja nadm.višina778 m
Najvišji vrhVidova gora
Uprava
ŽupanijaZastava splitsko dalmatinske zupanije.gif Splitsko-dalmatinska
Registrska oznaka cestnih vozilST
Registrska oznaka plovilSU, BO
Največje naseljeSupetar
Demografija
Prebivalstvo13.956 (leta 2011)
Gostota35,32 preb./km2
Etnične skupineHrvati

Brač (italijansko: Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži med Splitsko obalo na severu in Hvarom na jugu. Na zahodu z otokom Šolta omejuje proti jugu usmerjena Splitska vrata. Najvišji vrh otoka je Vidova gora, ki je z višino 778 m obenem tudi najvišji vrh na jadranskih otokih. S površino 395,44 km² je Brač tretji največji hrvaški otok in največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezujeta dva trajekta na linijah Split-Supetar in Makarska-Sumartin.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Klima na otoku je zelo ugodna. Srednje januarske temperature nihajo od 4,9 °C (Pražnice) do 7,4 °C (Sutivan); julijska pa od 22,9 °C (Nerežišća) do 24,9 °C (Sutivan). Dežja je največ v zimskih mesecih. V Pražnicah okoli 1480 mm, v Sutivanu pa okoli 870 mm. Od vetrov pihata jugo in burja, poleti pa z morja piha maestral.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Brač je neprekinjeno naseljen že od neolitika, kar dokazujejo najdbe v jami Kopačina, ki se nahaja med Dolnim Humcem in Supetrom. Prvi poznani prebivalci otoka so bili Iliri. V antiki se je otok imenoval »Brattia«. Ostanki iz Rimske dobe, pa so vidni po celem otoku. V času vladanja cesarja Dioklecijana so pričeli izkoriščati kamnolom pri Škripih. V zgodnjem srednjem veku Brač pripada Bizantinskemu cesarstvu, v 9. stoletju pa so ga osvojili hrvaški slovani.

Zaradi nevarnosti piratskih napadov se je pričelo prebivalstvo seliti v notranjost otoka. Skozi stoletja se zamenja več lastnikov in v obdobju 1420-1779 pride Brač v lastništvo Beneške republike. V tem času so na otoku nastala nova obalna naselja z obrambnimi trdnjavami (Povja, Pučišća, Sutivan), medtem ko naselja v notranjost pričnejo izgubljati na pomenu. Po propadu beneške republike pripada Brač do 1806 Avstro-Ogrski, krajši čas je tudi baza carske ruske flote v jadranu.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Naselja na otoku Brač so upravno razdeljena na:

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Koordinati: Brač 43°18′53″N, 16°39′09″E