Rab

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Rab
Rab Island from Velebit.jpg
Pogled na Rab z Velebita
Croatia - Rab.PNG
Geografija
Lega Jadransko morje
Koordinati 44°47′N 14°45′E / 44.783°N 14.750°E / 44.783; 14.750Koordinati: 44°47′N 14°45′E / 44.783°N 14.750°E / 44.783; 14.750
Otočje Kvarnersko otočje
Površina 86,115 km2
Dolžina 22 km
Širina 10 km
Dolžina obale 121,003 km
Najvišja nadm.višina 408 m
Najvišji vrh Kamenjak
Uprava
Županija Primorsko-goranska
Registrska oznaka cestnih vozil RI
Registrska oznaka plovil RB
Največje naselje Banjol
Demografija
Demonim Rabčan, Rabčanka
Prebivalstvo 9.328 (leta 2011)
Gostota 108,3 preb./km2
Etnične skupine Hrvati

Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov. Leži v Kvarnerju južno od Krka in severno od Paga. S površino 86,12 km2 je 10.[1] največji hrvaški otok po velikosti.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Rab je eden večjih hrvaških otokov. Leži v Kvarnerskem zalivu. Razprostira se v smeri severozahod-jugovzhod. Na vzhodu ga omejuje Velebitski kanal, na zahodu pa Kvarnerić.

Površina otoka znaša 86,115 km², največja dolžina, od rta Gavranić na jugu do rta Sorinj na severu, pa 22 kilometrov. Rab je eden izmed tistih hrvaških otokov, ki se, predvsem zaradi vplivov obalne abrazije, najhitreje zmanjšujejo. Najnovejše geodetske meritve kažejo, da se je velikost otoka v zadnjih nekaj letih zmanjšala z več kot 90 km² na dobrih 86 km².

Relief Raba je precej razgiban. Hriboviti območji sta Kamenjak, ki se razprostira v smeri severozahod - jugovzhod, in Kalifront na zahodu, osrednji del otoka pa je ravninski in obdelan. Večji zalivi so: Lopar, Crnika, Supetarska draga, Kamporska draga, Sveta Fumija, Sveta Mara in Mišnjak.

Plaža »Livačna« na severu otoka, ob mestu Lopar

Rab spada v enega najbolj sončnih področij v Evropi, s povprečno 2520 sončnih ur na leto. Število je v primerjavi z Ljubljano (1798 sončnih ur/leto) za dobrih 700 ur večje.[2]

Otok je, predvsem na zahodu, pokrit z dokaj bujnim rastlinstvom, medtem ko je področje Kamenjaka na vzhodu in Mišnjaka na jugovzhodu precej golo.

Kraške goličave nad trajektnim pristaniščem Mišnjak

Ima nekaj peščenih in obilico prodnatih plaž v slikovitih zalivih. Severovzhodna stran otoka je večji del strma in skoraj neprehodna, severozahodna obala pa je zelo razčlenjena. Imajo ga za enega slikovitejših in najlepših otokov na Hrvaškem. Na njem je tudi istoimensko mesto Rab.

Rab je s celino povezan s trajektno linijo Mišnjak - Stinica. Prevoze na tej liniji izvaja zasebno podjetje Rapska plovidba.

Otok je povezan tudi z otokom Krk, in sicer s trajektno povezavo Lopar - Valbiska. Prevoze na tej liniji izvaja državno podjetje Jadrolinija s sedežem v Reki.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Za razliko od drugih otokov v Kvarnerju, ima Rab malo naselij, vsega 8, v katerih stalno živi 9.328 prebivalcev (popis 2011).

Razdelitev otoka po regijah s pripadajočimi mesti

Poleg tega pa sta na otoku še dve turistični naselji: San Marino in Suha Punta.

Za razliko od večine drugih hrvaških otokov je število prebivalcev na Rabu tekom zadnjih let sorazmeroma stalno in le malo upada. Število se kljub temu, zaradi seznsko usmerjenega turizma, spreminja tekom leta in doseže najvišjo vrednost poleti.

Rab, glavno otočno naselje[uredi | uredi kodo]

Mesto Rab je glavno mesto na otoku. Sestavlja ga staro mestno jedro, ki leži na polotoku med mestnim pristaniščem in zalivom svete Eufemije. Rab je nastal že v 11. stoletju. V tistem času je poleg Senja in Reke predstavljal enega pomembnejših pristanišč na severnem Jadranu.

Mesto Rab

V mestu so tri glavne ulice: Spodnja, Srednja in Zgornja. Med njimi je 12 ožjih, povezovalnih ulic, ki simbolno predstavljajo število mesecev v letu. Vsaka izmed glavnih cest je po sredini od začetka do konca tlakovana s 365 kamni, srednja s 366, kar predstavlja število dni v letu. Rab nosi tudi simbolno ime "Mesto štirih zvonikov", v mestu namreč stojijo štiri cerkve, ki mu vsaka s svojim zvonikom dajejo značilno podobo.

Novejši del Raba je nastajal dolgo časa in je z mestom danes povsem sklenjen, zaradi povsem drugačnega izgleda, kot ga ima staro mestno jedro, so novejše naselje poimenovali Palit. Če ti dve naselji štejemo kot eno, je naselje Rab tudi največje otočno mesto.

V zadnjih letih se je zaradi širjenja jugozahodnega naselja Banjol, z mestom Rab in naseljem Palit sklenilo tudi slednje. Ta tri otočna naselja tako tvorijo manjšo otočno konorbacijo s prek 3000 prebivalci, kar predstavlja več kot eno tretjino otočnega prebivalstva.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pred Rimljani, ki so ga zavzeli v 2. stoletju pr. n. št., so se naseljevala na njem plemena ilirskih Liburnov. Zaradi naravnih lepot in značilnosti so Rimljani na otoku že od začetka svoje vladavine postavili številne stavbe in objekte za oddih, zato lahko rečemo, da je turistična tradicija Raba v nekem smislu daljša od dveh tisočletij. Od 9. do začetka 15. stol. je Rab pripadal Hrvaški, nato pa beneški republiki do 1779. Kot številni drugi primorski kraji je bil tudi Rab za kratek čas v sestavu Napoleonove Ilirije (od 1805 do 1814), nato pa pod avstrijsko oblastjo vse do leta 1918, ko ga je okupirala fašistična Italija. Z rapalsko pogodbo leta 1920 je bil vrnjen Jugoslaviji.

Med 2. svetovno vojno v letih 1942-1943 je bilo na Rabu italijansko koncentracijsko taborišče Rab. V njem so italijanske fašistične oblasti internirale nad 10.000 deportiranih slovencev iz zasedene Ljubljanske pokrajine; od teh je med internacijo umrlo od lakote in mraza več kot 1500 slovencev, med katerimi je bilo nad 100 otrok izpod 10. leta starosti.

Italijansko fašistično koncentracijsko taborišče v Kamporju na severozahodu otoka

Leta 1953 je dala jugoslovanska komunistična oblast zgraditi spominski park žrtvam kamporskega taborišča. Park so gradili interniranci zapora na bližnjem Golem otoku.

V času po drugi svetovni vojni je bil Rab del Socialistične in federativne republike Jugoslavije. V času hrvaške odcepitve od Jugoslavije leta 1991, ko je na Hrvaškem trajala Domovinska vojna, je bil močno prizadet otoški turizem, hkrati pa je bil otok zaradi odhoda moških na bojišča v Liki precej prazen. Po koncu vojne leta 1995 je Rab tudi formalno postal del Republike Hrvaške.

V času po vojni se je začel rabski turizem naglo vzpenjati. Zgrajeno je bilo veliko število hotelov, avtokampov in drugih namestitvenih objektov.

Sklici[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]