Vrgada

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Vrgada 43°51′15″N, 15°30′01″E

Naselje Vrgada na severovzhodni obali otoka v zalivčku Luka.

Vrgada je majhen otoček z istoimenskim naseljem, v Severni Dalmaciji (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Otoček na katerem stoji svetilnik, leži v severni Dalmaciji jugovzhodno od Pašmana. Severozahodno od Vrgade se nahaja otok Pašman, na jugovzhodu Murter, jugozahodno od otoka pa se nahajajo Kornati. Površina otoka je 2,31 km², dolžina obale meri 9,188 km.[1] Najvišji vrh je 113 mnm visoki Srabljevac.[2]

Med dvema nizoma paralelnih gričev leži plodna dolina, katere konca se zaključujeta v morju in tvorita zaliva; na severozahodu zaliv Sv. Andrija, na jugovzhodu otoka pa zaliv Kranje. Otok je delno, predvsem na severovzhodu pokrit z borovim gozdom. Jugozahodna obala se strmo spušča v morje, na položnejši severovzhodnih obali pa so majhni zalivi s peščenimi plažami.

Na otoku je samo eno naselje - Vrgada, ki leži na severovzhodni obali otoka v zalivčku Luka in je administrativno vključeno v občino Pakoštane.

Zaliv Sv. Andrija je plitev, v dnu zaliva je morje globoko 0,5 metra. Na plitvine pred vplutjem v zaliv opozarja drog z oznakami. Pristati je možno ob štirih manjših pomolih, kjer pa morje nikjer ne preseže globine 1,7 metra. Zaliv je odprt severnim vetrovom.

Zaliv Kranje je nenaseljen zaliv s plažo, ki je v morju ograjena z v morju lebdečo verigo. Globina morja v zalivu je do 6 metrov. Pred zalivom stojta med Vrgado in otočkom Murvenjak dve ribogojnici. Zaliv je odprt južnim vetrovom.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otočku je leta 1981 stalno živelo 311 prebivalcev, danes 242 prebivalcev (popis 2001)[3].

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Prebivalci se ukvarjajo s kmetijstvom in ribolovom. Manjši del otoka se kmetijsko obdeluje, pri čemer nekdanje nasade oljk in vinograde preraščajo borovi gozdovi in makija. Oljčni nasadi se ohranjajo zgolj za potrebe prebivalstva, je pa prisotna vzgoja zelenjave za lastne potrebe v področju imenovanem Povoda. Vzgajajo se poleg tradicionalnih mediteranskih kultur tudi starinske vrste zelenjave, kot so blitva, čičerika, listnati ohrovt. Za pašnjo ovc koristijo tudi sosednje otočke: Murvenjak, Gira, Oblik in Šipnata.

Prebivalstvo se ukvarja tudi z ribištvom, pomorstvom in občasno s solinarstvom. V zadnjem času pa je prisotna tudi turistična dejavnost. Delovno sposobni prebivalci se selijo v sosednja mesta, kar povzroča proces staranja prebivalstva. Na otok se vračajo sezonsko ali kot upokojenci.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Vrgado omenja v starih listinah bizantinski cesar Konstantin Porfirogenet že v 10. stol. pod imenom Loumbrikaton. Na griču nad naseljem so ruševine zidu kvadratnega stolpa, ki so verjetno ostanek antične in kasneje zgodnje srednjeveške utrdbe. Lokalno se ta predel imenuje Gradina.

Znane osebnosti[uredi | uredi kodo]

Znani otočani:

  • Blaž Jurišić (1891 do 1974), hrvaški jezikoslovec in dialektolog, avtor prvega hrvaškega narečnega slovarja
  • Denis Latin (1966), hrvaški novinar in urednik

Viri[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]