Mljet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Mljet 42°45′00″N, 17°30′00″E

Lega otoka

Mljet (italijansko Isola di Meleda) je južnodalmatinski otok in pripada Hrvaški.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Polače

Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem arhipelagu in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod - zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever - jug pa je do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraške doline, imenovane "polja" (Polačno, Ivanovo, Blotsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veli Grad, ki doseže višino 514 mnm, leži najprostranejše polje na otoku Babino polje. Otok je 70% poraščen s prostranimi borovimi gozdovi, tako velja za najbolj zeleni dalmatinski otok.

Veliko jezero v narodnem parku

Večja naselja na otoku so:

Ostala naselja so še:

Na severozahodu otoka je potopljena dolina, v kateri ležita Mljetski jezeri: Malo jezero, s površino 24 ha in Veliko jezero s površino 145 ha. Jezeri sta vključeni v »Nacionalni park« . V naselju Pomena je edini hotel na otoku.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po statističnih podatkih iz leta 2001 je v naseljih na otoku stalno živelo 1111 prebivalcev.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V preteklosti so bile glavne gospodarske dejavnosti ribolov, vinogradništvo, gojenje oliv in poljedelstvo, ki pa so v zadnjih desetletjih v upadanju, kar se pozna tudi na številu prebivalstva, ki stagnira. Nov gospodarski zagon pa daje otoku turizem, ki je v stalnem porastu.

Prevoz[uredi | uredi kodo]

Na otoku obratujeta dve javni avtobusni liniji, ki ju izvaja dubrovniško podjetje Libertas. To sta liniji št. 18 Sobra - Pomena, ki povezuje trajektno pristanišče z zahodnimi otočnimi naselji, in št. 19 Sobra - Korita, ki povezuje trajektno pristanišče z vzhodnimi otočnimi naselji.

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku živi veliko živali, najštevilčnejše so kune belice, miši, polhi, ježi, žabe, kobilice, kosi, divji golobi, galebi, sokoli, belouške in slepci. Strupenih kač na otoku ni, saj so njihovo nekoč številno vrsto načrtno avstro-ogrske oblasti izničili po letu 1910 z naselitvijo malih mungosov (lat. Herpestes javanicus). Na Mljet so bili kasneje naseljeni še jeleni, mufloni, divje svinje, zajci, jerebice in fazani.

V morju pa živijo jastogi in raki ter številne ribe.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz Ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki Ilirske fortifikacije. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. Za kratek čas je bil pod upravo Francozov, do leta 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko. Po tem letu je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.

Legenda[uredi | uredi kodo]

Legenda pravi, naj bi na otok naplavilo Grka Odiseja, kasneje še apostola Pavla.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]