Mljet

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Mljet 42°45′00″N, 17°30′00″E

lega otoka

Mljet (italijansko Isola di Meleda) je otok in naselje na istoimenskem otoku (Hrvaška).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem arhipelagu in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod - zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever - jug pa je do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraške doline imenovane "polja" (Polačno, Ivanovo, Blotsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veli Grad, ki doseže višino 514 mnm leži najprostranejše polje na otoku Babino polje

Večja naselja na otoku so: Babino Polje, ki je obenem tudi upravno središče otoka, Polače, Pristanište (tu je uprava parka - Narodni park Mljet), Pomena (leži znotraj parka) in Sobra, kjer je trajektno pristanišče. Ostala naselja so še: Korita, Maranovići, Okulje, Prožura, Blato, Kozarica, Goveđari in Saplunara.

Mljet-Veliko jezero

Na severozahodu otoka je potopljena dolina, v kateri ležita Mljetska jezera: Malo jezero, s površino 24 ha in Veliko jezero s površino 145 ha. Jezera sta vključena v »Nacionalni park« . V naselju Pomena je edini hotel na otoku.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po statističnih podatkih iz leta 1991 je v naseljih na otoku stalno živelo 1235 prebivalcev.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V preteklosti sta bili glavni gospodarski dejavnosti ribolov in poljedelstvo, ki pa sta v zadnjih desetlethih v upadanju, kar se pozna tudi na številu prebivalstva, ki je v upadanju. Nov gospodarski zagon pa daje otoku turizem, ki je v stalnem porastu.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz Ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki Ilirske fortifikacije. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. Do 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko, po tem letu pa je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]