Mljet

Mljet
	Sončni zahod na otoku Mljet
Geografija
Lega	Jadransko morje
Otočje	Južnodalmatinsko otočje
Površina	98,016 km2
Dolžina	37 km
Širina	3 km
Dolžina obale	135,19 km
Najvišja nadm.višina	514 m
Najvišji vrh	Veliki grad
Uprava
	Hrvaška
Županija	Dubrovniško-neretvanska
Registrska oznaka cestnih vozil	DU
Registrska oznaka plovil	Ni določena
Največje naselje	Babino Polje
Demografija
Prebivalstvo	1.088 (leta 2011)
Gostota	11,10 preb./km2
Etnične skupine	Hrvati

Mljet (italijansko: Meleda, latinsko: Melitussa, v antiki Melita) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu. Leži vzporedno s polotokom Pelješac, od katerega ga ločuje Mljetski kanal. S površino 98,02 km² je osmi največji hrvaški otok in četrti največji med otoki Dalmacije. S celino ga povezuje trajekt na liniji Prapratno-Sobra.

Upravno Občina Mljet spada v hrvaško Dubrovniško-neretvansko županijo in po popisu iz lezta 2021 šteje 1.077 prebivalcev (2011 še 1.088).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Polače

Mljet je s površino 100,4 km² največji otok v dubrovniškem arhipelagu in osmi največji otok Hrvaške. Dolžina obale znaša 135,185 km. Leži v smeri vzhod - zahod, dolg je 37 km, širina ki se razteza v smeri sever - jug pa je do 3 km. Od polotoka Pelješac ga deli preliv Mljetski kanal. V reliefu otoka prednjačijo apnenčasti grebeni in številne kraške doline, imenovane "polja" (Polačno, Ivanovo, Blotsko/Blatsko, Kneže polje). Južno od najvišjega grebena Veliki (ali Velji) Grad, ki doseže višino 514 mnm, leži najprostranejše polje na otoku, Babino polje. 70% površine otoka je poraščenih s prostranimi borovimi gozdovi, zato velja za najbolj zelen dalmatinski otok.

Veliko jezero v narodnem parku

Večja naselja na otoku so:

Babino Polje, ki je obenem tudi upravno središče otoka oz. Občine Mljet
Polače
Pristanište (tu je sedež uprave Narodnega parka Mljet)
Pomena in
Sobra, kjer je trajektno pristanišče, v katerem pristaja trajekt iz Pelješca (Prapratno).

Ostala naselja so še:

Na severozahodu otoka je potopljena dolina, v kateri ležita Mljetski jezeri: Malo jezero, s površino 24 ha in Veliko jezero s površino 145 ha. Jezeri sta vključeni v »Nacionalni park« . V naselju Pomena je edini hotel na otoku.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Po statističnih podatkih iz leta 2001 je v naseljih na otoku stalno živelo 1111 prebivalcev.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

V preteklosti so bile glavne gospodarske dejavnosti ribolov, vinogradništvo, gojenje oliv in poljedelstvo, ki pa so v zadnjih desetletjih v upadanju, kar se pozna tudi na številu prebivalstva, ki stagnira. Nov gospodarski zagon pa daje otoku turizem, ki je v stalnem porastu.

Prevoz[uredi | uredi kodo]

Na otoku obratujeta dve javni avtobusni liniji, ki ju izvaja dubrovniško podjetje Libertas. To sta liniji št. 18 Sobra - Pomena, ki povezuje trajektno pristanišče z zahodnimi otočnimi naselji, in št. 19 Sobra - Korita, ki povezuje trajektno pristanišče z vzhodnimi otočnimi naselji.

Živalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku živi veliko živali, najštevilčnejše so kune belice, miši, polhi, ježi, žabe, kobilice, kosi, divji golobi, galebi, sokoli, belouške in slepci. Strupenih kač na otoku ni, saj so njihovo nekoč številno vrsto načrtno avstro-ogrske oblasti izničili po letu 1910 z naselitvijo malih mungosov (lat. Herpestes javanicus). Na Mljet so bili kasneje naseljeni še jeleni, mufloni, divje svinje, zajci, jerebice in fazani.

V morju pa živijo jastogi in raki ter številne ribe.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Blizu Babinih kuča pri Velikem jezeru so odkrili ostanke naselja in grobov iz Ilirske dobe, na bližnjem vrhu Mali Gradac pa so ostanki Ilirske fortifikacije. V rimski dobi se je današnji Mljet imenoval Melite. Leta 1333 postane otok posest Dubrovnika. Za kratek čas je bil pod upravo Francozov, do leta 1918 je spadal pod Avstro-ogrsko. Po tem letu je pripadal Jugoslaviji. Od leta 1991 je sestavni del Hrvaške.