Babino Polje
Babino Polje | |
|---|---|
 | |
  Babino Polje Geografska lega na Hrvaškem | |
| 42°44′8″N 17°33′3″E / 42.73556°N 17.55083°EKoordinati: 42°44′8″N 17°33′3″E / 42.73556°N 17.55083°E | |
| Država |  Hrvaška |
| Županija |  Dubrovniško-neretvanska županija |
| Občina | Mljet |
| Nadm. višina | 166 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 336 |
| Poštna številka | 20225 Babino Polje |
| Vir: Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001. (kjer ni drugače navedeno). | |
Babino Polje je največje naselje na otoku Mljet (Hrvaška), ki je tudi upravno središče otoka oz. občine Mljet; le-ta pa spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.
Geografija[uredi | uredi kodo]
Babino Polje je raztegnjeno naselje v osrednjem delu otoka. Naselje leži okoli 6 km jugovzhodno od »luke« Sobra na istoimenskem polju v vznožju 514 mnm visokega Veljeg Grada, najvišjega vrha na otoku.
Okolica Babnega Polja je porasla z makijo in borovimi gozdovi. Tu so tudi obdelovalne površine, kjer prideljujejo povrtnine, oljčni nasadi in vinogradi.
Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]
Po podatkih iz leta 1991 v Babinem Polju stalno živi 398 prebivalcev.
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 |
| 670 | 683 | 740 | 793 | 802 | 912 | 920 | 966 | 907 | 857 | 791 | 660 | 562 | 398 | 336 |
Zgodovina[uredi | uredi kodo]
V starih listihah se naselje prvič omenja 1222. Cerkvico sv. Andrije postavljena na prehodu iz 10. v 11. stoletje, so v 14. stoletju prezidali. Baročna cerkev sv. Vlaha se omenja v 15. stoletju.
Nekdanji dvorec »mljetskega kneza« je sedaj stanovanjska stavba.
Zanimivosti[uredi | uredi kodo]
Ob obali na južni strani otoka, okoli 4 km pod naseljem je več podzemnih jam, med katerimi izstopajo: 100 m dolga Movrica, 400 m dolga Ostaševica in Pećina jama (tudi Odisejeva špilja).[2] Sončni žarki v jamah, ki se odbijajo od morske gladine, ustvarjajo lepe mavrične prizore.
Galerija[uredi | uredi kodo]
Viri in opombe[uredi | uredi kodo]
- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
