Cres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Cres (latinsko: Crepsa, italijansko: Cherso) je največji (405,70 km²) in drugi najdaljši (66 km) hrvaški otok. Leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu, zahodno od Krka, vzhodno od Istre in severno od Lošinja, s katerim ga pri naselju Osor povezuje krajši most.

Cres
Croatia - Cres.PNG
Geografija
Lega Jadransko morje
Otočje Kvarnersko otočje
Površina 405,78 km2
Dolžina 66 km
Širina 13 km
Dolžina obale 268,205 km
Najvišja nadm.višina 638 m
Najvišji vrh Gorice
Uprava
Županija Primorsko-goranska
Registrska oznaka cestnih vozil RI
Registrska oznaka plovil CS
Demografija
Demonim Crešan, Crešanka
Prebivalstvo 3.079 (leta 2011)
Gostota 7,6 preb./km2
Etnične skupine Hrvati

Geografija[uredi | uredi kodo]

Cres je dolga leta je veljal za drugi največji hrvaški otok po površini, vendar so zadnja merjenja (2006) pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²).

Upravno sodi v Primorsko-goransko županijo. Cres je bil nekoč z ozkim pasom zemlje povezan z Lošinjem, danes sta povezana z manjšim mostom. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 mnm), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Otok je povezan s trajektnimi progami Porozina - Brestova (na celino, Istra) ter Merag - Valbiska (na otok Krk).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Porozina, v ozadju Reka
Popoldanski počitek prebivalcev Pernata.

Najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cres segajo v obdobje po 2. ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na ta način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so bile najdene na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (Lošinj) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Naselja, razvrščena od severa proti jugu otoka (z malimi črkami so označene zapuščene, nenaseljene vasi oz. predeli pastirskih stanov):

Tramuntana (področje pastirskih stanov: Straganac, Konac, Žagnjevići, Frantin, Petrićevi, Ivanje, Rosuja, Niska), Porozina, Filozići, Beli, Sv. Petar, Dragozetići, Predošćica, Vodice, Merag, Vid, Stara Gavza (novo počitniško naselje severozahodno od kraja Cres), Cres, Lovrešćina, Loznati, Batjani, Gabrovice, Pernat, Zbićina, Valun, Lubenice, Mali Podol, Bertulčići, Veli Podol, Orlec, Zbišina, Vrana, Vidovići, Grmov, Hrasta, Padova, Martinšćica, Miholašćica, Stivan, Belej, Gradiška, Pizin, Srem, Plat, Verin, Ustrine, Osor (tu je dvižni most na otok Lošinj), Loze, Grmožaj, Murtovnik, Kalk, Drakovac, Peknji, Punta Križa, Peski.

Pomembnejša pristanišča, sidrišča in svetilniki[uredi | uredi kodo]

Razvrščena od severa proti jugu otoka:

Porozina, Prstenice (svetilnik), Cres, Valun, Martinšćica, Koromačna, Ustrine, Bijar, Osor, Kaldonta.

Okoliški otoki[uredi | uredi kodo]

Razvrščeni od severa proti jugu otoka:

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Mavrović, Nadir: Cres in Lošinj : sprehod po otokih, otočkih in čereh, Nerezine-Televrina, 1997
  • Fučić, Branko: Apsyrtides, Mali Lošinj : Narodno sveučilište, 1990

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]