Cres

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Lega otoka

Cres je največji (405,70 km²) in najdaljši (66 km) hrvaški otok; leži na severu Jadrana v Kvarnerskem zalivu. Cres je dolga leta je veljal za drugi največji hrvaški otok po površini, vendar so zadnja merjenja (2006) pokazala, da je nekoliko večji (405,70 km²) od Krka (405,22 km²).

Upravno sodi v Primorsko-goransko županijo. Cres je bil nekoč z ozkim pasom zemlje povezan z Lošinjem, danes sta povezana z manjšim mostom. Na otoku se nahaja sladkovodno Vransko jezero. Najvišji vrhovi sestavljajo gorski greben na severnem delu otoka: Gorice (648 mnm), Sis (638 mnm) in Orlinj (601 mnm).

Otok je povezan s trajektnimi progami Porozina - Brestova (na celino, Istra) ter Merag - Valbiska (na otok Krk).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Porozina, v ozadju Reka
Popoldanski počitek prebivalcev Pernata.

Najstarejše najdene človeške naselbine na otoku Cres segajo v obdobje po 2. ledeni dobi, ko je bila gladina morja za okrog 96 m nižja od današnje. Otok je bil povezan s celinskim delom današnje Hrvaške. S taljenjem ledu (pred približno 25.000 leti) se je morje začelo dvigovati in na ta način je nastala večina hrvaških otokov. Proces dvigovanja morske gladine traja še danes. Prazgodovinske naselbine iz časa okrog 12.000 let pr. n. št. so bile najdene na številnih predelih otoka, ki je bil v preteklosti povezan tudi z otokom Lošinj. Pred približno 2000 leti je bil v kraju Osor urejen prekop, ki je otoka razdvojil.

V antiki se je skupina 36-ih otokov, ki je vključevala Cres (Lošinj) in številne majhne otočke v njuni bližini, imenovala s skupnim imenom Apsyrtides. To ime izhaja iz ene od različic mita o Argonavtih, ki so kralju Eetu iz Kolhide ukradli zlato runo, tatovom pa je z ladjo sledil kraljev sin Apsirt. Ko je po dolgem zasledovanju dohitel Argonavte, ga je Medeja (njegova sestra) prepričala, da se je mirno sestal z Jazonom, vodjo Argonavtov, ta pa ga je zahrbtno ubil. Medeja je Apsirtovo telo razsekala na kosce in jih vrgla v morje. Iz njegovih udov in drugih delov telesa so nastali »Apsirtovi otoki«: Apsyrtides.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Naselja, razvrščena od severa proti jugu otoka (z malimi črkami so označene zapuščene, nenaseljene vasi oz. predeli pastirskih stanov):

Tramuntana (področje pastirskih stanov: Straganac, Konac, Žagnjevići, Frantin, Petrićevi, Ivanje, Rosuja, Niska), Porozina, Filozići, Beli, Sv. Petar, Dragozetići, Predošćica, Vodice, Merag, Vid, Stara Gavza (novo počitniško naselje severozahodno od kraja Cres), Cres, Lovrešćina, Loznati, Batjani, Gabrovice, Pernat, Zbićina, Valun, Lubenice, Mali Podol, Bertulčići, Veli Podol, Orlec, Zbišina, Vrana, Vidovići, Grmov, Hrasta, Padova, Martinšćica, Miholašćica, Stivan, Belej, Gradiška, Pizin, Srem, Plat, Verin, Ustrine, Osor (tu je dvižni most na otok Lošinj), Loze, Grmožaj, Murtovnik, Kalk, Drakovac, Peknji, Punta Križa, Peski.

Pomembnejša pristanišča, sidrišča in svetilniki[uredi | uredi kodo]

Razvrščena od severa proti jugu otoka:

Porozina, Prstenice (svetilnik), Cres, Valun, Martinšćica, Koromačna, Ustrine, Bijar, Osor, Kaldonta.

Okoliški otoki[uredi | uredi kodo]

Razvrščeni od severa proti jugu otoka:

Literatura[uredi | uredi kodo]

  • Mavrović, Nadir: Cres in Lošinj : sprehod po otokih, otočkih in čereh, Nerezine-Televrina, 1997
  • Fučić, Branko: Apsyrtides, Mali Lošinj : Narodno sveučilište, 1990

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]