Dugi otok

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Dugi Otok se nahaja v državi Hrvaška
Dugi Otok
Dugi Otok (Hrvaška)

Dugi otok je s površino 124 km² po velikosti sedmi otok med hrvaškimi otoki v Jadranskem morju, in največji med otoki zadarskega arhipelaga. Na otoku je skupno 13 večjhih ali manjših naselij, med njimi pa je najpomembnejše ribiško naselje in manjše pristanišče Sali. Navišji vrh na otoku je Vela Straža ki doseže višino 338 mnm. Na otoku se razprostira več kraških dolin in polj: Velo jezero, Arnjevo polje, Mir polje, Skrajnje polje, Sridnje polje, Glavočevo polje, Malo jezero, Dugo polje in potopljrno Slano jezero. Na otoku ni izvirov tekoče vode. V zimskih mesecih, ko je obilo dežvja, so nekatere doline poplavljene: Malo in Velo jezero, Dugo polje in še nekatera druga. Na plodnih tleh otoških dolin se prideljujejo žitarice, v dolinah ki so pozimi poplavljene pa uspeva zelenjava. Ribištvo je na otoku razvito že iz prazgodovine, posebno na jugozahodnem delu otoka v zalivu Telašćica. V slanem jezeru (Jezero Mir) blizu Telašćice se lovijo jegulje.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Dugi otok se omenja že v 10. stol., in sicer pod imenom Pizuh, pozneje v 11. stol. pa kot Čuh, Čuška ali pa Čušćica. Koncem 11. stol. pa se v starih listinah pojavi ime Insula Tilagus. Ime Veli otok je bilo prvič zapisano v glagolici leta 1460.

Otok je bil s prvimi prebivalci že zelo zgodaj poseljen. Najstarejše arheološke najdbe so iz mlajše kamene dobe, in so bile izkopane na lokaliteti Žman. Na izpostavljenih vrhovih po otoku so ostanki ilirskih utrjenih naselij. Iz rimskega obdobja pa se je ohranilo več zgradb, grobov in mozaikov.

Pomembnejša naselja[uredi | uredi kodo]

Na Dugem otoku je trinajst naselij, pomembnejša pa so: Božava, Brbinj, Dragove, Luka, Polje, Sali, Savar, Soline, Veli Rat, Verunić Zaglav in Žman.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]