Žirje (otok)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Žirje (otok) 43°39′47″N, 15°39′58″E

Žirje - lega otoka
Žirje - satelitska slika

Žirje je največji naseljen otok z istoimenskim naseljem v šibeniškem arhipelagu.

Površina otoka, ki je dolg 12 km, meri 15,07 km², njegova obala meri 41,758 km, najvišji vrh Kapić je visok 131 mnm. Žirje ležijo v zunanjem obroču otokov šibeniškega arhipelaga , okoli 22 km jugozahodno od Šibenika, na križišču pomorskih poti, ki vodijo iz Šibenika proti Kornatom. Otok z 29 zalivi obdaja 17 otočkov. Na njem živi 250 prebivalcev (popis 2001).

Žirje imajo dosti blage zime in topla ter suha poletja. Otok je izpostavljen severnim in južnim vetrovom. Letno pade okoli 760 mm padavin.

Vzdolž otoka, ki je v glavnem ves pokrit z makijo potekata dva niza apnenčastega gričevja, med katerima se vije plodno polje. V srednjem delu polja pri kraju imenovanm Gradine je 35 m globoka jama v kateri se preko vsega leta nahaja voda, primerna za napajanje živine.

Edino naselje na otoku Žirje leži nekoliko stran od obale nad zalivom , je s cesto povezano z istoimenskim zaselkom v zalivu Muna. Prebivalci se ukvarjajo predvsem z vzgojo vinske trte in oljk, ter ribištvom.

Iz pomorske katre je razvidno, da na otoku stojita dva svetilnika. Prvi stoji na koncu valobrana v zalivu Muna in oddaja svetlobni signal: Z Bl 3s. Drugi svetilnik pa stoji na rtu Muna, pred vstopom v zaliv Muna, in oddaja svetlobni signal: B Bl(2) 10 s. Nazivni domet svetilnika je 10 milj.

Večji otočki v okolici Žirja so na vzhodni strani Mažirina, Hrbošnjak in Gusteranski, na južni strani Bakul, Škrivodain Škrtvadica ter na severni strani Koromašna in Mikavica. Plitvine na zahodni strani Žirja obdajajo otok z nizom otočkov in grebenov so bogate z ribami.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]