Pašman

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pašman
Tkon.JPG
Naselje Tkon
Croatia - Pasman.PNG
Geografija
Lega Jadransko morje
Otočje Zadarski arhipelag
Površina 60,11 km2
Dolžina 21 km
Širina 4 km
Dolžina obale 70,206 km
Najvišja nadm.višina 272 m
Najvišji vrh Bokolj
Uprava
Županija Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozil ZD
Registrska oznaka plovil SA
Največje naselje Tkon
Demografija
Prebivalstvo 2.845 (leta 2011)
Gostota 33,38 preb./km2
Etnične skupine Hrvati

Pašman (italijansko Pasmano) je ozek in sorazmeroma dolg hrvaški otok v Severni Dalmaciji. Leži južno od Ugljana, s katerim ga preko preliva Mali ždrelac povezuje krajši most. S površino 60,11 km² je 12. največji hrvaški otok in 2. med otoki Zadarskega arhipelaga. S celino je povezan preko trajektne linije Biograd-Tkon.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pašman leži južno od Zadra in jugovzhodno od otoka Ugljan, od katerega ga deli ozek, leta 1883 prekopan kanal Ždrelac. Otok ima površino 60 km². Od celine ga loči Pašmanski kanal, preko katerega je vsakodnevno s trajektno linijo Biograd - Tkon tudi povezan. Otok je na zahodu grajen iz krednih apnencev, na vzhodu pa iz dolomita. Najvišji vrh na otoku je Bokolj, ki doseže višino 274 mnm. Zahodna obala je strma s številnimi zalivčki, zavarovanimi pred burjo. Na manj razčlenjeni in položnejši vzhodni obali se zvrstijo vsa otoška naselja.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Vzdolž položnejše vzhodne obale se nahajajo vsa otoška naselja: Banj, Barotul, Dobropoljana, Kraj, Mrljane, Neviđane, Pašman, Tkon, Ugrinić in Ždrelac.

Vrhovi[uredi | uredi kodo]

Straža

Večina vrhov Pašmana ima zelo lep razgled, zlasti proti jugu, na otočje Kornatov. Vzdolž glavnega grebena otoka gre gorska cesta, po kateri tik pod vrhove ali prav nanje lahko pripeljemo tudi s kolesom.

  • Veliki Bokolj, 274 m,
  • Oštro, 254 m,
  • Semica, 199 m,
  • Straža, 180 m,
  • Jakovljev vrh, 178 m,
  • Mali Bokolj, 164 m,
  • Cudonjin, 146 m,
  • Martinjak, 139 m,
  • Pustograd, 108 m,

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku po podatkih iz popisa prebivalstva iz leta 2001 stalno živi 3100 prebivalcev.

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Pašman, ki poznan po lepih peščenih plažah in borovih gozdovih in tipičnih otoških naseljih, ki pa vsa ležijo na vzhodni obali je poznan turistični otok. Prebivalci se poleg turizma ukvarjajo še z ribolovom in poljedelstvom. Od turistične ponudbe so tu poleg restavracij še turistične sobe, apartmaji, turistične hiše, penzioni in avtokampi.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Otok je neprekinjeno naseljen že iz prazgodovinskih časov, kar dokazujejo ilirski grobovi in arheološke najdbe iz rimskih časov, katere so našli na področju naselja Pašman. V zalivu Sv. Ante na jugozahodu otoka stoji romanska enoladijska cerkev. Od leta 1050 je bil otok v posesti biogradske škofije, od leta 1126 zadarske nadškofije. Na otoku je v naselju Kraj frančiškanski samostan sv. Dujma, na griču Ćokovac pa benediktinski samostan sv. Kuzme in Damjana.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]