Pag

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Pag
Island Pag - panoramio - pepanos (7).jpg
Površje otoka Pag
Croatia - Pag.PNG
Geografija
Lega Jadransko morje
Otočje Severnodalmatinsko otočje
Površina 284,182 km2
Dolžina 58,25 km
Širina 2-10 km
Dolžina obale 302,474 km
Najvišja nadm.višina 349 m
Najvišji vrh Sveti Vid
Uprava
Županija

Liško-senjska

Zadarska
Registrska oznaka cestnih vozil GS, ZD
Registrska oznaka plovil PG
Demografija
Demonim Pagčan, Pagčanka
Prebivalstvo 9.059 (leta 2011)
Gostota 31,9 preb./km2
Etnične skupine Hrvati

Pag (latinsko: Pagus, italijansko: Pago) je eden večjih in bolj poseljenih hraških otokov. Leži v srednjem Jadranu južno od Raba in vzhodno od Oliba ter Silbe. Z 284 km2 je 5. največji in tudi najbolj razčlenjen otok na Hrvaškem. Na jugu ga s celino v bližini naselja Rtina povezuje Paški most, na severu pa trajektna linija Prizna - Žigljen.

Geografija[uredi | uredi kodo]

Pag je s površino 284,6 km² po velikosti peti največji hrvaški otok. Je dolg in ozek otok, ki se razprostira ob Velebitskem kanalu vzporedno s celinsko obalo. Jugozahodna obala otoka je nizka, severovzhodna pa strma in visoka. Na severovzhodni obali sta Paški zaliv, na koncu katerega leži zaliv Caska, in zaliv Stara Novalja. Največji del otoka je kamnit, manjše površine prekriva makija. Podnebje je mediteransko. Stalnih tekočih voda na otoku ni. Izviri pitne vode so le pri Novalji in mestu Pagu. V nekaterih dolinah (Novaljska, Kolanska, Povljanska Vlašićka dolina) gojijo vinsko trto in sadje.

Podnebje[uredi | uredi kodo]

Noben večji hrvaški otok ni izpostavljen tako silovitim udarom burje kot Pag. Veter, ki piha čez Velebitski kanal, nosi s seboj slano meglico, ki pada na pašnike in tako orošena trava je odlična hrana ovcam. Od tod izvirajo znani paški prehrambeni izdelki, kot so: paški sir, paški pršut in paška jagnetina.

Naselja[uredi | uredi kodo]

Največje naselje na otoku je istoimenski Pag; večji naselja sta še Novalja in Lun. Ostala manjša naselja in zaselki so Caska, Jakišnica, Kolan, Košljun, Metajna Miškovići, Dinjaška, Povljana, Potočnica, Vlašići, Smokvica, Stara Novalja, Tovarnele in Kustići.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Na otoku stalno živi 9.059 prebivalcev (popis 2011).

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

V prazgodovini so otok naseljevali Liburni, kar med drugim dokazujejo ostanki gradenj (trdnjave in nekropole) pri naseljih Kolan, Novalja in drugje.

Najpozneje v 1. stoletju so otok naselili Rimljani, ki so pričeli na različnih krajih na otoku postavljati obrambne objekte. Ti so služili za obrambo pred Iliri. Zgradili so večje obrambne objekte v Cissi ( današnji Caski), Novalii (Novalji), in manjših objektov v Košljunu, na rtu Zaglav in drugod; postavili so tudi več večjih in manjših neutrjenih naselij.

V srednjem veku je otok izmenoma pripadal Rabu in Zadru, od leta 1409 do 1797 so bili njegovi lastniki Benečani, nato pa je doživel usodo drugih dalmatinskih otokov in postal del avstrijskega cesarstva.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]