Pag (mesto)

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pag
Pag-promenada
Pag-promenada
Pag se nahaja v Hrvaška
Pag
Pag
Geografska lega na Hrvaškem
44°26′36.6″N 15°3′16.2″E / 44.443500°N 15.054500°E / 44.443500; 15.054500Koordinati: 44°26′36.6″N 15°3′16.2″E / 44.443500°N 15.054500°E / 44.443500; 15.054500
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaZadrska županija Zadrska županija
MestoPag
Nadm. višina
24 m
Prebivalstvo
 (2001)
 • Skupno2.701
Demonimpaghesani, paghesi
Poštna številka
23250 Pag
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Pag je mesto (hrv. Grad) in pristanišče na istoimenskem otoku na Hrvaškem. Upravno spada pod Zadrsko županijo (za razliko od druge upravne skupnosti na istem otoku, mesta Novalja, ki je del Liško-senjske županije).

Geografija[uredi | uredi kodo]

Mesto Pag leži na jugovzhodni obali Paškega zaliva, na območju, kjer morje prehaja v plitek zaliv – "slano jezero", imenovano Paške soline. Pag, mesto in pristanišče, je upravno in ekonomsko središče turističnega otoka Pag.

Pristanišče je zavarovano pred vsemi vetrovi, razen pred severozahodnim. Kadar piha močna burja, vdira v pristanišče visoka voda. Sedaj je mogoče pristajati ob nekdanjem trajektnem pristanišču, kjer stoji svetilnik (oddaja svetlobni signal: R Bl(29 5s. – nazivni domet svetilnika je 5 milj), ali pa ob pomolu v južnem delu pristanišča.

Naselja[uredi | uredi kodo]

V sestavu mesta Pag je 11 naselij: Bošana, Dinjaška, Gorica, Košljun, Miškovci, Pag, Smokvica, Stara Vas, Šimuni, Vlašići in Vrčići.

Prebivalstvo[uredi | uredi kodo]

Mesto Pag šteje 4350 prebivalcev (popis 2001).

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
2926 3271 3369 3554 3960 3699 3699 3257 2937 2697 2327 2198 2201 2421 2701

Gospodarstvo[uredi | uredi kodo]

Glavna gospodarska dejavnost je turizem, prebivalci pa se poleg tega ukvarjajo še z vzrejo ovac, vinogradništvom, ribolovom in pridobivanjem soli. Znano je, da so Paške soline stare toliko kot naselje Pag in so v preteklosti nudile zaposlitev večini prebivalstva. Posebna paška dejavnost in znamenitost je čipkarstvo. Čipkarska šola je bila ustanovljena leta 1906.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Antični Pagus se je nahajal na lokaciji sedaj opuščenega Stareg grada okoli 3 km južno od današnjega mesta. Leta 1244 je srednjeveško mestece dobilo status svobodnega kraljevskega mesta.

Mesto v današnji podobi se je pričelo razvijati v 15. stoletju in je načrtno delo slovitega gradbenika in kiparja Jurija Dalmatinca.

Župnijska cerkev, katere gradnjo so pričeli leta 1443, je triladijska bazilika, v kateri se prepletajo gradbeni slogi gotike in renesanse. Vsako leto se 4. maja tod odvija praznovanje svetega Trna.

Največ hiš v mestu je bilo zgrajenih v 16. in 17. stoletju. Iz tega obdobja sta tudi benediktinska Cerkev sv. Margarete in Cerkev sv. Jurija.

Ljudje, povezani s krajem[uredi | uredi kodo]

Sklici[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]