Osor

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje

Koordinati: Osor 44°41′39″N, 14°23′35″E

Osor
Država: Zastava Hrvaške Hrvaška
Nadmorska višina: 5 m
Število prebivalcev: 73 (2001)
Poštna št./pošta: 51554 Nerezine
Mesto: Mali Lošinj
Županija: Primorsko-goranska županija Primorsko-goranska županija
Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, kjer je že manj kot 50 stalnih prebivalcev. Pošta, trgovina, nekaj konob deluje zlasti v poletni sezoni. V stari vasi imajo poletne glasbene večere, razstave karikatur in zanimiv Arheološki muzej. Ulice so oživili s številnimi bronastimi kipi. Za ljubitelje starin je zanimivo območje nekdanje cerkve sv. Petra in tudi prostor z nekdanjimi cerkvami in krstilnico ob pokopališču, kjer še stoji starejša cerkev sv. Marije.

Osor je manjše naselje na jugozahodni strani otoka Cresa. Leži ob plitkem in ozkem prelivu. Da so omogočili plovbo so preliv že v rimski dobi poglobili in zgradili ozek kanal, preko katerega je zgrajen vrtljivi most, ki omogoča promet dalje proti krajem na otoku Lošinju. Soline so opuščene.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Osorski preliv

Področje Osorja je bilo poseljeno že v prazgodovini. V rimski dobi je bil Osor, ki so ga rimljani imenovali Apsoros, municipij, in važen trgovski center, ki je na poti skozi Osorsko ožino vodil do pristanišč severnega Jadrana. Po propadu rimskega cesarstva pa je prišel pod bizantinsko cesarstvo, od 6. stoletja pa je sedež nadškofije. Leta 841 je bil požgan s strani Saracenov, v 10. stol pa prizna oblast hrvaškim vladarjem. Dolga stoletja so kraju vladali Benečani.

Klima[uredi | uredi kodo]

Osor ima izrazito milo podnebje. Povprečna januarska temperatura je 6,9 °C, julijska pa 23,8 °C. Padavin je malo, letno okoli 850 mm, največ dežja pade v jesenskih mesecih.

Izleti[uredi | uredi kodo]

  • Televrina, najvišji vrh na Lošinju (588 m)

Demografija[uredi | uredi kodo]

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
1857 1869 1880 1890 1900 1910 1921 1931 1948 1953 1961 1971 1981 1991 2001
253 254 284 291 305 352 366 321 219 148 97 98 70 80 73

Viri in opombe[uredi | uredi kodo]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]