Pojdi na vsebino

Postira

Postira
Postira
Postira
Postira se nahaja v Hrvaška
Postira
Postira
Geografska lega na Hrvaškem
43°22′32.41″N 16°37′47.37″E / 43.3756694°N 16.6298250°E / 43.3756694; 16.6298250
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaSplitsko-dalmatinska županija Splitsko-dalmatinska županija
ObčinaPostira
Nadm. višina
22 m
Prebivalstvo
 (2001)
  Skupno1.375
Poštna številka
21410 Postira
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Postira je naselje na severni obali otoka Brač na Hrvaškem in središče občine Postira, ki poleg istoimenskega obsega še vas Dol in spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Geografija

[uredi | uredi kodo]
Postira

Mestece Postira, ki ima manjše pristanišče je z obalno cesto povezano z naseljema Supetar in Pučišća. V zaledju mesteca se proti jugu razprostira od 300 do 600 m široka in okoli 2 km dolga dolina. Kraj je znan po ribolovu, pridelavi oljčnega olja v zadjem času pa se razvija tudi turizem. V okolici je več zanimivih zalivčkov s plažami, ki jih obdaja borov gozd.

Vhod v pristanišče, ki leži v zalivčku je zaščiten z okoli 70 m dolgim valobranom na koncu katerega stoji svetilnik ki oddaja svetlobni signal: R Bl 2s. V dnu zalivčka je manjši pomol ob katerem je globina morja do 2,5 m.

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Poleg ribištva se domačini ukvarjajo tudi z vinogradništvom, pridelavo oljčnega olja, in turizmom. V kraju je manjša tovarna za predelavo rib Sardina d.o.o. in trije hoteli: Hotel Vrilo, Hotel Lipa in Hotel Postura in turistično naselje Tamaris-Agava

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Postira se prvič omenja 1347 kot Posterna. Naselje se je pričelo širiti v 16. in 17. stoletju z naseljevanjem beguncev iz celine in doseljevanjem prebivalcev iz notranjosti Brača. V pristanišču je ohranjena palača z renesančnimi dodatki in rojstna hiša pesnika V. Nazorja. Župnijska cerkev sv. Janeza Krstnika je bila postavljena v 16. stoletju. Od prvotne cerkve je ohranjena samo masivna utrjena apsida s strelnimi linami. V cerkvi je na ogled nekaj baročnih slik t. i. beneške šole. Vzhodno od Postire v zalivčku Lovrečina so ostanki razvalin velike starokrščanske triladijske bazilike zgrajene med 5. do 6. stoletjem. Pri arheoloških izkopavanjih so ob baziliki našli dva starokrščanska sarkofaga in fragmente rimske keramike.

Demografija

[uredi | uredi kodo]
Pregled števila prebivalcev po letih[1]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001
112711941308147215261402171012201152117013301302123812871375

Znane osebe, povezane s krajem

[uredi | uredi kodo]

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  • Jadran, Vodič i Atlas, Jugoslovenski leksikonografski zavod, Zagreb, 1971
  • Vzhodna jadranska obala, otoki in zaledje, Geodetski zavod Slovenije, Ljubljana, 2003

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]