Zelenjava

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Zelenjava


Zelenjava je ena izmed najbolj pomembnih sestavin v prehrani.[1] Definicija zelenjave nima znanstvene veljave in je do neke mere poljubna ter subjektivna. Vsi deli zelnatih rastlin (tudi trave), s katerimi se ljudje hranijo, se na splošno obravnavajo kot zelenjava. Pogosto uvrščajo med zelenjavo tudi gobe, čeprav le te pripadajo svojemu kraljestvu. Čeprav je veliko izjem, je na splošno zelenjava okusna in ni sladka. Oreščke, zrna in zelišča običajno ne štejemo med zelenjavo.

Zelenjava je užitna rastlina ali del rastline. To je običajno list, steblo ali koren rastline. Nebiološka opredelitev zelenjave večinoma temelji na kulinarični in kulturni tradiciji. Ta beseda se zato uporablja precej poljubno, saj temelji na kulturnih ali/osebnih stališčih. Nekateri na primer gobe prištevajo med zelenjavo, čeprav biološko niso rastline,[2][3] medtem ko jih drugi štejejo za ločeno kategorijo živil;[4] nekatere kulture uvrščajo krompir med proizvode iz žita, kot so rezanci ali riž,[5] medtem ko ga večina angleško govorečega prebivalstva prišteva med zelenjavo. Zelenjava vsebuje beljakovine, ogljikove hidrate, nekaj pa tudi vitaminov in mineralov.

Nekatere vrste zelenjave lahko uživamo surove, nekatere kuhane, nekatere pa moramo skuhati, preden postanejo užitne. Zelenjava se najpogosteje kuha v slanih ali pikantnih jedeh. Nekatere vrste zelenjave pa se lahko uporabljajo tudi v sladicah ali drugih sladkih jedeh, kot sta na primer bučna pita ali korenčkova torta. Številna predelana živila, ki so na voljo na trgu, vsebujejo zelenjavne sestavine in jih lahko imenujemo proizvodi iz zelenjave. Za te proizvode ni nujno, da ohranijo vso prehransko vrednost zelenjave, iz katere so proizvedeni.

Zgodovina[uredi | uredi kodo]

Pred pojavom poljedelstva so bili ljudje lovci in zbiralci hrane. Iskali so si ućitno sadje, plodove, stebla, korenine in liste, živeli od mrtvih živali in lovili žive.[6] Vrtičkanje na čistini v tropski džungli je verjetno prvi primer poljedelstva: ljudje so ugotovili, katere rastline so jim koristne, podpirali so jih pri njih rasti in nekoristne rastline odstranjevali. Kmalu je tudi prišlo do izbire vrst z zaželjenimi lastnostmi, kot so veliki in številni sadeži ter hitra rast.[7] Prve dokaze o udomačenih travah, kot sta žito in ječmen, je sicer najti na Srednjem vzhodu v rodovitnem polmescu, vendar pa je so verjetno različni rodovi v času med 10,000 in 7,000 pred našim štetjem začeli z gojenjem rastlin.[8] Te vrste poljedelstvo je še dandanes poklic številnih kmetov v Afriki, Aziji, Južni Ameriki in drugod, ki polja uporabljajo za prehranjevanje družine, višek donosa pa za nabavo drugih dobrin.[9]

Skozi zgodovino so si bogati lahko privoščili raznoliko prehrano, meso, zelenjavo in sadje, za revne ljudi pa je bilo meso luksuz in hrana, ki so jo jedli, je bilo zelo dolgočasna, običajno je bila za njih glavna jed obed iz riža, rži, ječmena, pšenice, prosa ali koruze.Dodatek v obliki rastlinske hrane je do neke mere vedno polepšal glavni obrok. pod neko vrsto k prehrani. Za Azteke v Osrednji Ameriki je glavni del obeda bila iz koruze , poleg nje pa so gojili paradižnike, avokado, grah, papriko, buče, arašide in plodove amaranta, da soi si polepšali svoje tortile in ovseno kašo. V Peruju so Inke v nižinjah živeli od koruze in od krompirja v višjih predelih. Hranili so se semeni kvinoje, kot dodatek obroku so imeli papriko, paradižnike in avokado.[10]


Terminologija[uredi | uredi kodo]

Pojma »zelenjava« na eni, kulinarični in »plod« na drugi, botanični strani, se prekrivata

Kaj pomeni beseda »zelenjava«, je težko opredeliti, saj pridejo v poštev kot hrana številni deli rastline - koreni, gomolji, čebulice, korenike, stebla, listi, brsti, cvetje, sadeži in semena. Najširši pomen besede je pridevniškega značaja, v smislu "rastlinskega izvora", za razliko od hrane živalskega izvora. Bolj konkretno lahko kot zelenjavo razumemo del neke rastline, ki nam predstavlja vir hrane,[11] v drugotnem pomenu "užiten del kake rastline".[11] Še bolj precizna definicija zelenjave je "katerikoli del ratsline, ki se ga uživa kot hrano, ki pa ni ne plod ne seme, z izjemo zrelih plodov, ki jih uživamo kot poglaviten del [12] Gobe in druge užitne glive po tej definiciji ne sodijo med zelenjavo.[13]

V vsakdanjem jeziku, povezanem s špecerijo in kulinariko, se sadje skoraj nikoli ne uvrščajo med zelenjavo, velja pa tudi obratno. Beseda „plod“, ki velja za predstavnike sadja, ima točno določen botanični pomen (gre za del rastline, ki se je razvil iz plodnice cvetoče rastline), ki se od kuhinjskega pomena precej razlikuje - tiče se recimo tudi številnih neužitnih, in tudi strupenih rastlin. Medtem ko so breskve, slive in pomaranče „sadje“ v obeh pomenih besede, pa številne proizvode, ki se navadno imenujejo „zelenjava“ — kot so jajčevci, čili paprika in paradižnik — botanično prištevamo med sadje, medtem ko žitarice (žita) štejemo med sadje in zelenjavo, tako kot nekatere začimbe, na primer črni poper in čili. Nekateri rastlinski proizvodi, kot sta koruza ali grah, se prištevajo med zelenjavo samo, ko še niso zreli.

Vprašanje, ali je paradižnik sadje ali zelenjava, se je leta 1893 znašlo na vrhovnem sodišču Združenih držav. Sodišče je v zadevi Nix proti Heddnu soglasno razsodilo, da je paradižnik v ceniku iz leta 1883 za uvožene proizvode pravilno opredeljen in obdavčen kot zelenjava. Je pa sodišče vseeno priznalo, da se v botaničnem smislu paradižnik uvršča med sadje.[14]

Jeziki, ki niso angleščina, pogosto vsebujejo kategorije, ki jih je v vsakdanji angleščini mogoče opredeliti v pomenu „sadje“ in „zelenjava“, vendar je njihov točen pomen pogosto odvisen od lokalne kulinarične tradicije. Za primer, v Braziliji se avokado tradicionalno uživa s sladkorjem kot sladica ali v mlečnih napitkih, zato se kulinarično šteje za sadje, medtem ko se v drugih državah (vključno z Mehiko in Združenimi državami) uporablja v solatah in omakah, zato se prišteva med zelenjavo.[navedi vir]

Zelenjava, ki jo pogosto srečamo[uredi | uredi kodo]

Nekatere pogoste vrste zelenjave
Slika Opis Užitni deli rastline Izvor Sorodni kultivarji
Uncommon beetroot colours.jpg Pesa
Beta vulgaris
Gomolji, listi Evropa, Bližnji vzhod in Indija Pesa
sladkorna pesa
Kropsla herfst.jpg Solata
Lactuca sativa
listi, stebla, semensko olje Egipt Solata
Bohne z01.JPG Fižol
Phaseolus vulgaris
Phaseolus coccineus
Phaseolus lunatus
Stroki, semena Osrednja in JužnaAmerika Zeleni fižol
Francoski fižol
stročji fižol
Tuinboon zaden in peul.jpg Bob
Vicia faba
Stroki, semena Severna Afrika
Južna in Južnozahodna Azija
Bob
NCI peas in pod.jpg grah
Pisum sativum
Stroki, semena Sredozemlje in Srednji vzhod grah
grašica
Various types of potatoes for sale.jpg Krompir
Solanum tuberosum
Korenika gomolji Južna Amerika krompir
Aubergine.jpg Jajčevec
Solanum melongena
Plodovi Južna in Vzhodna Azija Jajčevec
oberžina
Tomato je.jpg Paradižnik
Solanum lycopersicum
Plodovi Južna Amerika Paradižnik
Ogórki...jpg Kumara
Cucumis sativus
Plodovi Južna Azija Kumara
Courgette.jpg Buče
Cucurbita spp.
Plodovi, cvetovi Srednja Amerika Buča, cukini,kumarice, gurda
Onions.jpg Čebula
Allium cepa
Bulbs, listi Azija Čebula
spomladanska čebula
šalotka
Garlic.jpg Česen
Allium sativum
Čebulčki Azija Česen
Leek.jpg Por
Allium ampeloprasum
Stebelni listi Evropa in Srednji vzhod Por
Paprika.svg Paprika
Capsicum annuum
Plodovi Severna in Južna Amerika Paprika
sladka paprika
feferoni
Espinac 5nov.JPG Špinača
Spinacia oleracea)
listi Osrednja in jugozahodna Azija Špinača
Dioscorea opposita (batatas).jpg Jam
Dioscorea spp.
Gomolji Tropska Afrika Jam
Ipomoea batatas 006.JPG Sladki krompir
Ipomoea batatas
Gomolji
listi
brsti
Osrednja in Južna Amerika Sladki krompir
Manihot esculenta dsc07325.jpg Kasava
Manihot esculenta
Gomolji Južna Amerika Kasava

Primeri različnih delov rastlin, ki se uporabljajo kot zelenjava[uredi | uredi kodo]

Seznam živil, ki jih imenujemo „zelenjava“, je precej dolg, vključuje pa veliko število različnih delov rastlin: Koriandrov list

  • rožni brstič
brokoli, cvetača, okrogle artičoke, kapre
sladka koruza, grah, fižol
listni ohrovt, blitva, špinača, rukola, pesa, kitajsko zelje, krmna pesa, choi sum, listi repe, endivija, solata, gorčično seme, vodna kreša, drobnjak, kitajski brokoli
  • listne ovojnice
por
brstični ohrovt
koleraba, galangal in ingver
zelena, rabarbara, kardij, kitajska zelena
špargelj, bambusovi poganjki
krompir, artičoke, sladki krompir, kolokazija in diskoreja
sojina zrna (moyashi), zrnje mungo fižola, urad in alfalfa
korenje, pastinak, rdeča pesa, redkvice, koleraba in repinec
čebula, šalotka, česen
  • Sadje v botaničnem smislu, ki pa se uživa kot zelenjava
paradižnik,kumare, pastinak, jedilna buča, zelene bučke, buče, paprika, jajčevec, zeleni paradižniki, čajota, bamija, plod kruhovca, avokado, stročji fižol in sladkorni grah

Prehrana[uredi | uredi kodo]

Ipomea aquatica v čiliju in sambalu, pripravljena na južnoazijski način
Zelenjava (in nekatere vrste sadja) naprodaj na ulici v Gunturju, Indija

Zelenjava se uživa na različne načine, kot priloga glavnim jedem ali kot malica. Hranilna vrednost zelenjave je zelo različna, čeprav običajno vsebuje malo beljakovin ali maščob[15][16] in različne deleže vitaminov, kot so vitamin A, vitamin K in Vitamin B6, provitamini, prehranski minerali in ogljikovih hidratov. Zelenjava vsebuje še celo vrsto drugih fitokemikalij, nekatere med njimi naj bi imele antioksidativne, antibakterijske, antiglivične, antivirusne in antikancerogene lastnosti.[17][18] Nekatere vrste zelenjave vsebujejo tudi vlaknine, ki so pomembne za delovanje prebave. Zelenjava vsebuje tudi hranila, ki so pomembna za zdrave lase in kožo. Oseba, ki se izogiba mlečnim izdelkom in mesu ter uživa samo rastline (vključno z zelenjavo), je vegan.

Vendar zelenjava vsebuje tudi toksine in antihranila, kot so α-solanin, α-chaconin,[19] encimske inhibitorje (holinesteraze, proteaze, amilaze itd.), cianid in njegovi prekurzorji, oksalatna kislina in drugi.[20] Odvisno od koncentracije lahko te spojine zmanjšajo užitnost, hranilno vrednost in zdrave koristi prehranskih vrst zelenjave. Za njihovo odstranitev ali zmanjšanje je včasih potrebno kuhanje in/ali drug način obdelave.

Prehrana, ki vsebuje priporočene količine sadja in zelenjave, lahko pomaga zmanjšati tveganje za bolezni srca in sladkorne bolezni tipa 2. Taka prehrana varuje tudi pred nekaterimi vrstami raka in zmanjšuje izgubo kostne mase. Kalij, ki ga vsebujeta sadje in zelenjava, lahko pomaga pri preprečevanju nastanka ledvičnih kamnov.

Prehranska priporočila[uredi | uredi kodo]

Glede na prehranske smernice za Američane, ki jih je pripravila agencija USDA, se priporoča uživanje od 3 do 5 obrokov zelenjave dnevno.[21] To priporočilo se lahko spreminja glede na starost in spol, določeno pa je na podlagi standardnih velikosti običajnih porcij, pa tudi na podlagi splošne vsebnosti hranil.[22] Za večino vrst zelenjave en obrok znaša polovico skodelice, uživati pa je mogoče surovo ali kuhano. Pri zelenolistni zelenjavi, kot sta solata in špinača, en obrok običajno znaša eno skodelico. Velikosti porcij za proizvode iz zelenjave niso dokončno določene, vendar zanje običajno velja standard v velikosti polovice skodelice. Primeri izdelkov iz zelenjave, za katere se uporablja ta standard, so ketchup, omaka za pico in paradižnikova mezga. Trenutno ni posebnih standardov za merjenje zelenjavnega obroka glede na njegovo vsebnost hranil, saj različne vrste zelenjave vsebujejo zelo različna hranila.

Mednarodne prehranske smernice so podobne smernicam, ki jih je izdala USDA. Japonska na primer priporoča uživanje od 5 do 6 obrokov zelenjave na dan.[23] Francoske prehranske smernice se zgledujejo po podobnih smernicah, njihov dnevni cilj pa je 5 obrokov.[24]

Barvni pigmenti[uredi | uredi kodo]

Zelena barva zelenolistne zelenjave je posledica zelenega barvila klorofila. Na klorofil vpliva vrednost pH, tako se v kislih pogojih spremeni v olivno zeleno barvo, v bazičnih pogojih pa v svetlo zeleno. Nekatere kisline se med kuhanjem izločijo s paro, zlasti če posoda med kuhanjem ni pokrita.

Rumeno/oranžno barvo sadja in zelenjave povzroča prisotnost karotenoidov, na katere prav tako vplivajo običajni postopki kuhanja in spremembe vrednosti pH.

Rdeča/modra barva nekaterih vrst sadja in zelenjave (npr. borovnic in rdečega zelja) je posledica antocianov, ki so občutljivi na spremembo vrednosti pH. Če je vrednost pH nevtralna, imajo škrlatno barvo, če je kisla, se obarvajo rdeče, če je bazična, pa imajo modro barvo. Ta barvila so precej vodotopna. To lastnost lahko uporabimo pri osnovnem testiranju vrednosti pH.

Gojenje in izvoz[uredi | uredi kodo]

Način pridelave zelenjave[uredi | uredi kodo]

Večina zelenjave se pridela s tradicionalnimi postopki kmetovanja. Povečuje pa se delež zelenjave, pridelane z ekološkim kmetovanjem.

Države porekla[uredi | uredi kodo]

Od vseh držav na svetu je Kitajska največja pridelovalka zelenjave, saj pridela največ krompirja, čebule, zelja, solate, paradižnika in brokolija.

Varnost[uredi | uredi kodo]

Za varnost hrane CDC priporoča pravilno ravnanje s sadjem in njegovo pripravo, da se zmanjša tveganje za zastrupitev s hrano in bolezni, povezane s hrano. Sveže sadje in zelenjavo je treba pazljivo izbirati. V trgovini ne smejo biti poškodovani ali obtolčeni, predhodno narezani kosi pa morajo biti na hladnem ali obdani z ledom. Vse vrste sadja in zelenjave je treba pred uživanjem oprati. Enako se priporoča tudi za proizvode z lupino ali skorjo, ki nista užitni. To storimo tik pred pripravo ali uživanjem, da se izognemo prezgodnjemu gnitju. Sadje in zelenjavo moramo hraniti ločeno od surovih živil, na primer mesa, perutnine in morskih sadežev, pa tudi kuhinjskih pripomočkov ali površin, ki so morda prišli v stik z njimi (npr. deske za rezanje). Sadje in zelenjava, ki nista namenjena kuhanju, je treba vreči proč, če sta prišla v stik s surovim mesom, perutnino, morskimi sadeži ali jajci. Vse narezano, olupljeno ali kuhano sadje in zelenjavo je treba v 2 urah shraniti na hladno. Po določenem času se lahko na njih razvijejo škodljive bakterije, kar povečuje nevarnost za bolezni, povezane s hrano.[25]

Skladiščenje[uredi | uredi kodo]

Zelenjavo pravilno skladiščenje po obiranju, namenjeno podaljšanju in zagotavljanju roka trajanja, se najbolje doseže z učinkovito uporabo hladne verige. Pravilno ravnanje po obiranju koristi vsem vrstam zelenjave.[26]

Številne vrste korenaste in druge zelenjave, ki raste v tleh, je mogoče pozimi hraniti v podzemni kleti ali kakem drugem podobno hladnem, temnem in suhem prostoru, da se prepreči razvoj plesni, rast in kalitev. Treba se je poučiti o lastnostih in občutljivosti posameznih vrst korenov, ki jih bomo shranili. Taka zelenjava se lahko ohrani do zgodnje spomladi in je skoraj tako hranilna kot sveža.

Listnata zelenjava med skladiščenjem izgublja vlago, zato se količina vitamina C v njej hitro zniža. Čas shranjevanja mor biti čim krajši, in sicer na hladnem mestu, v tesno zaprti posodi ali plastični vrečki.

Glavni proizvajalci zelenjave in njih produktivnost[uredi | uredi kodo]

Zelenjavni trg v bližini paleče Potala vLhasi, Tibet
Zelenjavna trgovina v Indiji
Zelenjava v supermarketu v ZDA

Leta 2010 je bila Kitajska z deležem polovice svetovne proizvodnje na prvem mestu. Sledijo ji Indija, Združene države, Turčija, Iran in Egipt. Kitajska ima največji delež svoje površine namenjen gojenju zelenjave, največji donos pa imata Španija in Republika Koreja.[27]

Država Kultivirana površina
v tisoč ha
Donos
ton/ha
Proizvodnja
tisoč ton
Kitajska 23,458 23,0 539,993
Indija 7,256 13,8 100,045
ZDA 1,120 31,8 35,609
Turčija 1,090 23,8 25,901
Iran 767 26,1 19,995
Egipt 755 25,1 19,487
Italija 537 26,5 14,201
Ruska federacija 75,9 175 13,283
Španija 348 36,4 12,679
Mehika 681 18,4 12,515
Nigerija 1844 6,4 11,830
Brazilija 500 22,5 11,233
Japonska 407 26,4 10,746
Indonezija 108,2 90 9,780
Republika Koreja 26,8 364 9,757
Vietnam 818 11,0 8,976
Ukraina 551 16,2 8,911
Uzbekistan 220 34,2 7,529
Filipini 718 8,8 6,299
Francija 245 22,7 5,572
Skupaj svet 55,598 18,8 1,044,380

Standardi[uredi | uredi kodo]

Za sadje in zelenjavo se uporabljajo različni standardi ISO.[28]

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Opombe[uredi | uredi kodo]

  1. ^ Vainio, Harri; Bianchini, Franca (2003). Fruits And Vegetables. IARC. str. 2. ISBN 9283230086. 
  2. ^ Zgled - "Mushrooms" (gobe) uvrščene pod "Other vegetables" (druga zelenjava). "Food Gallery". Choose My Plate. United States Department of Agriculture. Pridobljeno dne 14.4.2015. 
  3. ^ Zgled "Mushrooms" (gobe) uvrščene pod "Vegetables" (zelenjava). "Suggestions - Vegetables". Cooks.com. Pridobljeno dne 14.4.2015. 
  4. ^ "Alternative Crops and Plants: Vegetables and Mushrooms". United States Department of Agriculture. 8.6.2009. Pridobljeno dne 24.6.2009. 
  5. ^ Peter von Polenz, Deutsche Sprachgeschichte vom Spätmittelalter bis zur Gegenwart, 1991, S. 430
  6. ^ Portera, Claire C.; Marlowe, Frank W. (January 2007). "How marginal are forager habitats?". Journal of Archaeological Science 34 (1): 59–68. doi:10.1016/j.jas.2006.03.014. 
  7. ^ Douglas John McConnell (1992). The forest-garden farms of Kandy, Sri Lanka. str. 1. ISBN 978-92-5-102898-8. 
  8. ^ "The Development of Agriculture". National Geographic. Pridobljeno dne 2015-03-05. 
  9. ^ Wharton, Clifton R. (1970). Subsistence Agriculture and Economic Development. Transaction Publishers. str. 18. ISBN 978-0-202-36935-8. 
  10. ^ Lambert, Tim. "A brief history of Food". Pridobljeno dne 2015-03-04. 
  11. ^ 11,0 11,1 "Vegetable". Dictionary.com. Pridobljeno dne 2015-03-03. 
  12. ^ Sinha, Nirmal; Hui, Y.H.; Evranuz, E. Özgül; Siddiq, Muhammad; Ahmed, Jasim (2010). Handbook of Vegetables and Vegetable Processing. John Wiley & Sons. str. 192, 352. ISBN 978-0-470-95844-5. 
  13. ^ "Fungi vegetables". Spices & Medicinal Herbs: Classification of vegetables. Pridobljeno dne 2015-03-24. 
  14. ^ Full text of this opinion in Nix v. Hedden courtesy of Findlaw.com.
  15. ^ Woodruff, Sandra L. (1995). Secrets of Fat-Free Cooking : Over 150 Fat-Free and Low-Fat Recipes from Breakfast to Dinner-Appetizers to Desserts. Garden City Park, N.Y: Avery Publishing Group. ISBN 0-89529-668-3. OCLC 33142807. 
  16. ^ Whitaker, Julian M. (2001). Reversing Diabetes. New York: Warner Books. ISBN 0-446-67658-6. OCLC 45058465. 
  17. ^ Predloga:Cite article
  18. ^ Steinmetz KA, Potter JD (1996). "Vegetables, fruit, and cancer prevention: a review". J Am Diet Assoc 96 (10): 1027–39. doi:10.1016/S0002-8223(96)00273-8. PMID 8841165. 
  19. ^ ScienceDirect - Food Chemistry : Balance between nutrients and anti-nutrients in nine Italian potato cultivars
  20. ^ Bad Bug Bock > BBB – Clostridium botulinum
  21. ^ Fabulous fruits... versatile vegetables. In [1] United States Department of Agriculture. Retrieved 2012-02-17.
  22. ^ http://nutrition.about.com/od/fruitsandvegetables/f/servingfruit.htm
  23. ^ http://www.the-food-guide-pyramid.com/japanese-diet.html
  24. ^ http://www.the-food-guide-pyramid.com/frenchdiet.html
  25. ^ "Food Safety Basics for Fruits and Vegetables". Nutrition for Everyone. Centers for Disease Control and Prevention. Pridobljeno dne 14.4.2015. 
  26. ^ Pawanexh Kohli (2008), Why Cold Chain for Vegetables in Fruits and Vegetables Post-Harvest Care: The Basics. Crosstree Techno-visors
  27. ^ "Table 27 Top vegetable producers and their productivity". FAO statistics. Food and Agriculture Organization of the United Nations. Pridobljeno dne 2015-03-20. 
  28. ^ "67.080: Fruits. Vegetables". Mednarodna organizacija za standardizacijo. Pridobljeno dne 23.4.2009. 

Dodatno branje[uredi | uredi kodo]

• Munro, Derek B., Small, E. 1997 Vegetables of Canada. NRC Research Press, Ottawa ISBN 978-0-660-19503-2

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

Photo ID of Vegetables by Capt. Pawanexh KohliUC Vegetable & Research Information CenterMichigan Vegetable Information NetworkFruits and Vegetables - Your Reference to Fruits and Vegetables, Veg Recipes, Healthy Diet, Healthy Life and Food Tips, Storage Information, Suppliers Directory.

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]

  • Več gradiva o temi Vegetables v Wikimedijini zbirki