Koleraba

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Koleraba
Rutabaga, variety nadmorska.JPG
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Brassicales
Družina: Brassicaceae (križnice)
Rod: Brassica
Vrsta: B. napus
Podvrsta: Brassica napus subsp. rapifera

Koleraba ali kavla[1] (znanstveno ime Brassica napus subsp. rapifera, sin. Brassica napobrassica) je korenasta zelenjava in krmna rastlina, ki je podobna sorodni repi.

Koleraba
Prehranska vrednost za 100 g (3,5 oz)
Energijska vrednost157 kJ (38 kcal)
Ogljikovi hidrati8.62 g
sladkorji4.46 g
vlaknine2.3 g
Maščobe0.16 g
Beljakovine1.08 g
Tiamin (vit. B1)0.09 mg (8%)
Riboflavin (vit. B2)0.04 mg (3%)
Niacin (vit. B3)0.7 mg (5%)
Pantotenska kislina (B5)0.16 mg (3%)
Vitamin B60.1 mg (8%)
Folat (vit. B9)21 μg (5%)
Vitamin C25 mg (30%)
Kalcij43 mg (4%)
Železo0.44 mg (3%)
Magnezij20 mg (6%)
Mangan0.131 mg (6%)
Fosfor53 mg (8%)
Kalij305 mg (6%)
Cink0.24 mg (3%)
Link to USDA Database entry
Deleži so zaokroženi in približno izračunani glede
na amriška priporočila, ki veljajo za odrasle.
Vir: USDA Nutrient Database

Opis[uredi | uredi kodo]

V pisnih virih je koleraba prvič omenjena leta 1620, ko je švicarski botanik Gaspard Bauhin o njej zapisal, da kot divja rastlina raste na Švedskem. Tudi sicer velja splošno prepričanje, da koleraba izvira iz Skandinavije ali Rusije.[2]

Gojenje[uredi | uredi kodo]

Koleraba se seje v bogata, rahla in dobro odcedna tla. Za rast ne potrebuje veliko dušika, seje pa se spomladi od marca do aprila in spet poleti, od junija do začetka avgusta.[3] Seme kolerabe kali pri temperaturi okrog 5 °C, prenese pa tudi temperature do –4 ºC. Koreni kolerabe prenesejo še nižje temperature kot seme, saj pozebejo šele pri temperaturah pod –8 ºC. Od sejanja do spravila pridelka koleraba potrebuje dobre tri mesece.[4]

Koleraba je v preteklosti pomenila pomemben vir prehrane za človeka in živino. Pred splošno razširjenostjo krompirja je predstavljala glavno hrano revnih slojev.

Reference[uredi | uredi kodo]

  1. "Seznam rastlin latinska imena" (PDF). Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pridobljeno dne 20. avgusta 2019. 
  2. Hawkes, Alex D. 1968. A World of Vegetable Cookery. New York: Simon and Schuster.
  3. "Gojenje podzemne kolerabe". Zeleni svet. Pridobljeno dne 20. avgusta 2019. 
  4. "Tehnološka navodila -EKOpolščine" (PDF). Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Pridobljeno dne 20. avgusta 2019. 

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]