Čebula

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Čebula
Čebule
Čebule
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Liliopsida (enokaličnice)
Red: Asparagales (beluševci)
Družina: Alliaceae (lukovke)
Rod: Allium (luk)
Vrsta: A. cepa
Znanstveno ime
Allium cepa
L.

Čebúla (znanstveno ime Allium cepa) je rastlina iz družine lukovk (Alliaceae), ki se široko uprablja v prehrani. Del čebule, ki se uporablja v prehrani, je podzemna čebulica, ki jo gradijo sočni luskolisti - odebeljene listne nožnice, v katerih rastlina hrani založne in obrambne snovi.

Uporaba[uredi | uredi kodo]

Čebula je ena najstarejših zelenjav, ki jih pozna človek in jih lahko najdemo v veliko receptih in pripravkih vseh kultur na svetu. Dandanes jih lahko najdemo v sveži, zmrznjeni, konzervirani, v kisu ali dehidrirani obliki. Čebule se uporabljajo, po navadi sesekljane ali v rezinah v vseh vrstah hrane. Je sestavina skoraj vsake jedi, kjer se praži ali kuha, v svežih solatah, predvsem v tistih, kjer se izlužuje veliko soka (paradižnikova, kumarična, itd.) in kot pikantno prilogo ali omako. Redko jih jemo same, ampak kot dodatek glavni hrani. Čebula je lahko ostra, začinjena, močno začinjena, lahko pa tudi mila ali sladka.

Čebulice v kisu se jedo kot prigrizek. V Veliki Britaniji in na Balkanu se pogosto servirajo kot priloga ribam in krompirju (fish and chips). V Indiji je čebula osnovna hrana in nepogrešljiva v vsej indijski kuhinji. So tudi osnova curryjev ali pa se spasirajo v paste in pojedo kot glavna jed ali priloga.

Čebulno tkivo se pogosto uporablja pri pouku naravoslovja za demonstracijo uporabe mikroskopa, saj ima čebula relativno velike celice, ki jih je lahko opazovati pri majhni povečavi[1].

Vpliv čebule na zdravje in njene medicinske lastnosti[uredi | uredi kodo]

Surova čebula
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 40 kcal   170 kJ
Ogljikovi hidrati:     9.34 g
- sladkorji:  4.24 g
- vlaknine:  1.7 g  
Maščobe: 0.1 g
- nasičene:  0.042 g
- mononenasičene:  0.013 g  
- polinenasičene:  0.017 g  
Beljakovine: 1.1 g
Voda: 89.11 g
Vitamin A ekviv.  0 μg  0%
Tiamin (vit. B1):  0.046 mg   4%
Riboflavin (vit. B2)  0.027 mg   2%
Niacin (vit. B3):  0.116 mg   1%
Vitamin B6  0.12 mg 9%
Folati (vit. B9):  19 μg  5%
Vitamin B12:  0 μg   0%
Vitamin C:  7.4 mg 12%
Vitamin E:  0.02 mg 0%
Vitamin K:  0.4 μg 0%
Kalcij:  23 mg 2%
Železo:  0.21 mg 2%
Magnezij:  0.129 mg 0% 
Fosfor:  29 mg 4%
Kalij:  146 mg   3%
Natrij:  4 mg 0%
Cink:  0.17 mg 2%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Čebula naj bi imela širok razpon zdravilnih učinkov, od preprečevanja prehlada do srčnih bolezni, diabetesa, osteoporoze in drugih bolezni. [2] Vsebuje kemijske snovi, za katere se verjame, da naj bi imele protivnetne, protiholesterolne, antirakotvorne in antioksidativne lastnosti kot je kvercetin. Kljub temu se še ni pokazala direktna povezava med povečano potrošnjo čebule in opisanimi lastnostmi. V večjem delu sveta so čebule uporabljaji za zdravljenje žuljev, turov in bul.

V ZDA se uporabljajo preparati z ekstraktom čebule za zdravljenje brazgotin, čeprav študije niso dokazale, da bi bili takšni preparati efektivni. [3][4]

Čebula in draženje oči[uredi | uredi kodo]

Ko se čebula prereže, se njene celice, ki tvorijo stene, razbijejo. Encimi (aliinaze) razbijejo aminokisline in tvorijo sulfenično kislino (RSOH). Te kisline so nestabilne in razpadejo v plin sin-propanetial-S-oksid. Plin prehaja skozi zrak in ko doseže oko, reagira z vodo v očesu in tvori razredčeno raztopino žveplene kisline. Ta kislina draži živčne končiče v očesu. Solzne žleze začno izločati solze, da bi razredčile in izprale dražilno snov [5].

V literaturi[uredi | uredi kodo]

V Dekameronu (Šesti dan, deseta zgodba) nastopa brat Cipolla (Čebula).

Reference[uredi | uredi kodo]