Navadna zelena
Videz
| Navadna zelena | |
|---|---|
| Znanstvena klasifikacija | |
| Kraljestvo: | Plantae (rastline) |
| Deblo: | Magnoliophyta (kritosemenke) |
| Razred: | Magnoliopsida (dvokaličnice) |
| Red: | |
| Družina: | Apiaceae (kobulnice) |
| Rod: | Apium (zelena) |
| Vrsta: | A. graveolens |
| Dvočlensko ime | |
| Apium graveolens | |
| Zelena, surova Hranilna vrednost na 100 g | ||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| Energija: 10 kcal 60 kJ | ||||||||||||
| ||||||||||||
| Odstotki so podani glede na ameriška priporočila za odrasle. Vir: USDA Nutrient database | ||||||||||||
Navádna zélena (znanstveno ime Apium graveolens) je rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Zelo podobna je peteršilju, vsebuje pa nekaj manj vitaminov. Zaradi aromatičnih snovi z zelo prijetnim vonjem in okusom jo uporabljamo v kuhinji. Zeleno se po navadi shrani v hladen prostor, pogosto se jo zakoplje v čist, suh pesek, da ostane sveža. Razlikujemo stebelno, gomoljasto in belušno zeleno.
Zgodovina uporabe zelene
[uredi | uredi kodo]Uporaba zelene v ljudskem zdravilstvu
[uredi | uredi kodo]Zeleno uporabljajo pri zdravljenju raznih bolezni, za izdelavo homeopatskih pripravkov in holistične načine zdravljenja, revmatizma, protina, vodenice.
Viri:
[uredi | uredi kodo]- Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)