Pojdi na vsebino

Navadna zelena

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Navadna zelena

Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke)
Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice)
Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice)
Rod: Apium (zelena)
Vrsta: A. graveolens
Znanstveno ime
Apium graveolens
L.
Zelena, surova
Hranilna vrednost na 100 g
Energija: 10 kcal   60 kJ
Ogljikovi hidrati:     3 g
- sladkorji:  2 g
- vlaknine:  1,6 g  
Maščobe:0,2 g
Beljakovine: 0,7 g
Voda:95 g
Vitamin C:  3 mg5%
Odstotki so podani glede na ameriška
priporočila za odrasle.
Vir: USDA Nutrient database

Navádna zélena (znanstveno ime Apium graveolens) je rastlina iz družine kobulnic (Apiaceae). Zelo podobna je peteršilju, vsebuje pa nekaj manj vitaminov. Zaradi aromatičnih snovi z zelo prijetnim vonjem in okusom jo uporabljamo v kuhinji. Zeleno se po navadi shrani v hladen prostor, pogosto se jo zakoplje v čist, suh pesek, da ostane sveža. Razlikujemo stebelno, gomoljasto in belušno zeleno.

Zgodovina uporabe zelene

[uredi | uredi kodo]

Uporaba zelene v ljudskem zdravilstvu

[uredi | uredi kodo]

Zeleno uporabljajo pri zdravljenju raznih bolezni, za izdelavo homeopatskih pripravkov in holistične načine zdravljenja, revmatizma, protina, vodenice.

Viri:

[uredi | uredi kodo]
  • Gööck Roland, Gewürze und Krauter von A - Z" (V svetu začimb in dišav), Založba Mladinska knjiga in HP Droga Portorož, Ljubljana, 1979 (COBISS)

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]