Pojdi na vsebino

Vela Luka

Vela Luka
Vela Luka-panorama
Vela Luka-panorama
Vela Luka se nahaja v Hrvaška
Vela Luka
Vela Luka
Geografska lega na Hrvaškem
42°57′40″N 16°43′10″E / 42.96111°N 16.71944°E / 42.96111; 16.71944
DržavaHrvaška Hrvaška
ŽupanijaDubrovniško-neretvanska županija Dubrovniško-neretvanska županija
ObčinaVela Luka
Nadm. višina
20 m
Prebivalstvo
 (2001)
  Skupno4.380
Poštna številka
20270 Vela Luka
Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno).

Vela Luka je manjše mesto z okoli 3.800 prebivalci (2021) in pristanišče na zahodnem delu otoka Korčula (Hrvaška) ter sedež občine Vela Luka, ki spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Vela Luka, ki leži v istoimenskem zalivu, je največje naselje na otoku Korčula. Večji del mesta leži na blagih pobočjih 150 m visokega vrha Splinski Rat, in ravnico pod vrhom 183 m visokega Humić-a. Samo mesto je z okoliškimi griči dobro zaščiteno pred severnimi in južnimi vetrovi, medtem pa je poleti izpostavljeno osvežujočemu maestralu. Mesto se je pričelo intenzivneje naseljevati v prvih desetletjih 19. stoletja.

V južnem kraku zaliva je znana ladjedelnica »Greben«, ki nudi usluge tudi navtičnim turistom. Pristaja se lahko ob pomolu, kjer morje doseže globino do 4 metre, ali ob 150 metrov dolgi pristaniški obali, kjer je morje globoko do 5 metrov. Zaliv je varen pred vetrovi, le kadar piha močan zahodnik so lahko valovi večji.

Na obali v mestnem parku stoji spomenik padlim partizanom, delo kiparja Mirka Ostoje. Jugozahodno od mesta se nahaja manjše jezero Blato. Velo Luko trajekt povezuje s Splitom ter Ublijem na otoku Lastovo.

Prebivalstvo

[uredi | uredi kodo]

V Veli Luki (upravno območje občine) je po popisu iz leta 2001 stalno živelo 4380 stalnih prebivalcev, 20 let kasneje pa le 3789/3772 (popis 2021), medtem ko jih je bilo 100 let nazaj (1921) še preko 5.000. Poleg Vele Luke je v občini še manjše naselje Potirna (ok. 20 prebivalcev) ter zaselka Poplat in Gradina.

Pregled števila prebivalcev po letih[1]
185718691880189019001910192119311948195319611971198119912001 2011 2021
12180??1940263235634334502640384091431042974193439844644380 4137 3772

Gospodarstvo

[uredi | uredi kodo]

Prebivalci Vele Luke se ukvarjajo z poljedelstvom, vinogradništvom, ribolovom in predelavo rib, ladjedelništvom in turizmom.

Ob zalivu Kale, katerem so sloji »zdravilnega blata«, so zgradili moderen zraviliški kompleks »Kale«, v katerem nudijo medicinsko vodeno rehabilitacijo.

V kraju so poleg zdravilišča še hoteli: H.Adria, H.Dalmacija, H.Pojzedon in kamp Mindel.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Vela Luka je bila naseljena že v neolitiku, kar dokazujejo najdbe v Veloj Spilji in najdbe na lokaciji Benificij. Tu so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz rimskega obdobja, verjetno gre za vilo rustiko. V predelu Gradina se nahaja cerkev sv. Ivana, ki se prvič omenja leta 1415.

V pristanišču so imeli v preteklih stoletjih posestniki iz Brača postavljena skladišča. Med temi skladišči je najstareše skladišče družine Ismaelli, katero je bilo zgrajeno 1480.

Mestni muzej ima prostore v palači »Franulović-Repak«. Poleg navedenega, imamo tudi zbirko slik sodobne umetnosti, fotografij in skulptur domačih in svetovnih umetnikov, ki je bila v 70. letih podarjena mestu Vela Luka. V veliki razstavi privatne Galerije Anke Prizmić-Sege, ki je bila odprta leta 1983, se hranijo številne skulpture in slike te priznane umetnice, rojene v Veli Luki.

Med drugo svetovno vojno je bil konec leta 1943 v naselju nastanjen 3. bataljon 1. prekomorske brigade[2].

Viri in opombe

[uredi | uredi kodo]
  1. - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
  2. Srečko Vilhar, Albert Klun: Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), 268.

Glej tudi

[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]