Vela Luka
Vela Luka | |
|---|---|
Vela Luka-panorama | |
| 42°57′40″N 16°43′10″E / 42.96111°N 16.71944°E | |
| Država | |
| Županija | |
| Občina | Vela Luka |
| Nadm. višina | 20 m |
| Prebivalstvo (2001) | |
| • Skupno | 4.380 |
| Poštna številka | 20270 Vela Luka |
| Vir: Publikacije Državnega zavoda za statistiko Republike Hrvaške (kjer ni drugače navedeno). | |
Vela Luka je manjše mesto z okoli 3.800 prebivalci (2021) in pristanišče na zahodnem delu otoka Korčula (Hrvaška) ter sedež občine Vela Luka, ki spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.
Geografija
[uredi | uredi kodo]Vela Luka, ki leži v istoimenskem zalivu, je največje naselje na otoku Korčula. Večji del mesta leži na blagih pobočjih 150 m visokega vrha Splinski Rat, in ravnico pod vrhom 183 m visokega Humić-a. Samo mesto je z okoliškimi griči dobro zaščiteno pred severnimi in južnimi vetrovi, medtem pa je poleti izpostavljeno osvežujočemu maestralu. Mesto se je pričelo intenzivneje naseljevati v prvih desetletjih 19. stoletja.
V južnem kraku zaliva je znana ladjedelnica »Greben«, ki nudi usluge tudi navtičnim turistom. Pristaja se lahko ob pomolu, kjer morje doseže globino do 4 metre, ali ob 150 metrov dolgi pristaniški obali, kjer je morje globoko do 5 metrov. Zaliv je varen pred vetrovi, le kadar piha močan zahodnik so lahko valovi večji.
Na obali v mestnem parku stoji spomenik padlim partizanom, delo kiparja Mirka Ostoje. Jugozahodno od mesta se nahaja manjše jezero Blato. Velo Luko trajekt povezuje s Splitom ter Ublijem na otoku Lastovo.
Prebivalstvo
[uredi | uredi kodo]V Veli Luki (upravno območje občine) je po popisu iz leta 2001 stalno živelo 4380 stalnih prebivalcev, 20 let kasneje pa le 3789/3772 (popis 2021), medtem ko jih je bilo 100 let nazaj (1921) še preko 5.000. Poleg Vele Luke je v občini še manjše naselje Potirna (ok. 20 prebivalcev) ter zaselka Poplat in Gradina.
| Pregled števila prebivalcev po letih[1] | ||||||||||||||||
|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|---|
| 1857 | 1869 | 1880 | 1890 | 1900 | 1910 | 1921 | 1931 | 1948 | 1953 | 1961 | 1971 | 1981 | 1991 | 2001 | 2011 | 2021 |
| 1218 | 0?? | 1940 | 2632 | 3563 | 4334 | 5026 | 4038 | 4091 | 4310 | 4297 | 4193 | 4398 | 4464 | 4380 | 4137 | 3772 |
Gospodarstvo
[uredi | uredi kodo]Prebivalci Vele Luke se ukvarjajo z poljedelstvom, vinogradništvom, ribolovom in predelavo rib, ladjedelništvom in turizmom.
Ob zalivu Kale, katerem so sloji »zdravilnega blata«, so zgradili moderen zraviliški kompleks »Kale«, v katerem nudijo medicinsko vodeno rehabilitacijo.
V kraju so poleg zdravilišča še hoteli: H.Adria, H.Dalmacija, H.Pojzedon in kamp Mindel.
Zgodovina
[uredi | uredi kodo]Vela Luka je bila naseljena že v neolitiku, kar dokazujejo najdbe v Veloj Spilji in najdbe na lokaciji Benificij. Tu so pri arheoloških izkopavanjih našli ostanke iz rimskega obdobja, verjetno gre za vilo rustiko. V predelu Gradina se nahaja cerkev sv. Ivana, ki se prvič omenja leta 1415.
V pristanišču so imeli v preteklih stoletjih posestniki iz Brača postavljena skladišča. Med temi skladišči je najstareše skladišče družine Ismaelli, katero je bilo zgrajeno 1480.
Mestni muzej ima prostore v palači »Franulović-Repak«. Poleg navedenega, imamo tudi zbirko slik sodobne umetnosti, fotografij in skulptur domačih in svetovnih umetnikov, ki je bila v 70. letih podarjena mestu Vela Luka. V veliki razstavi privatne Galerije Anke Prizmić-Sege, ki je bila odprta leta 1983, se hranijo številne skulpture in slike te priznane umetnice, rojene v Veli Luki.
Med drugo svetovno vojno je bil konec leta 1943 v naselju nastanjen 3. bataljon 1. prekomorske brigade[2].
Viri in opombe
[uredi | uredi kodo]- ↑ - Republika Hrvatska - Državni zavod za statistiku: Naselja i stanovništvo Republike Hrvatske 1857.-2001.
- ↑ Srečko Vilhar, Albert Klun: Prva in druga prekomorska brigada (Nova Gorica, 1967), 268.
Glej tudi
[uredi | uredi kodo]Zunanje povezave
[uredi | uredi kodo]- Vela Luka
- Vela Luka online Arhivirano 2007-12-25 na Wayback Machine.